Vaša ocena: 
Ocena 5,0 od 1 glasov
Ocenite to novico!
Vtisi o vrvežu, ki je spremljal Evrosong v Atenah.
Letošnja slovenska evrosongovska ekipa je v Atene odpotovala že teden dni pred polfinalom, v katerem si bo vstopnico za sobotni finale skušal priboriti tudi slovenski predstavnik Anžej Dežan. Na odločilni večer pa se ne pripravlja le mladenič, ki bo odpel skladbo Mr. Nobody, pač pa tudi Mojca Mavec, ki ji bo pozorno opazovanje priprav na Evrosong omogočilo komentar začiniti z zanimivostmi.
10. maj
Civilizirane so samo dežele, kjer rastejo olive. Tako je bilo včasih. In v središču civilizacije so bile Atene. In v središču vseh središč je bila mizica in na njej vrček domačega, ob katerem so zvečer obsedeli filozofi. Tako si človek nekako predstavlja stare Grke. Na 'izi'. A Atene so danes nekaj povsem drugega. Oljke in uzo in stare ruine so sicer še vedno tu, a se nekako izgubijo v živahnem vrvežu avtomobilov in ljudi in hrupa, veliko hrupa, ki se dviguje iz belega oblaka. Prispemo ravno na dan stavke javnih prevoznikov. Vse stoji. Naša vodnica Aleksandra je prav prizadeta zaradi tega. Svoje mesto nam je hotela predstaviti drugače. Je Slovenka po materi in Grkinja po očetu (to se vidi, piše v očeh, barva črne olive!). Rodila se je na Koroškem, a je večino časa preživela v Atenah.
"Boš videla, čez nekaj dni ti bo tu zelo všeč," mi reče skoraj v tolažbo.
Verjamem. In ko enkrat osvojiš atensko dušo, niti ne opaziš več belega oblaka smoga, ki visi nad mestom. Pogledam Anžeja. Razpoložen, poln energije, nekaj razlaga dekletom na zadnjih sedežih avtobusa. Nasmeh. Tako bomo zlahka preživeli deset dni.
11. maj
Ob devetih odrinemo iz hotela na prvo vajo. Z majhno zamudo, ker prvi dan še nič ne gre. Mavčeva je zaspala, dekleta so v sobi pozabila akreditacijo in nazadnje prisopiha še Anžej v novih čevljih, tistih, ki naj bi jih nosil za polfinalni večer!
"Sem mislil, da bi jih že malo shodil," piskne naš strastni ljubitelj obutve in parfumov.
Sandi, vodja delegacije, ostane neomajen.
"Nove čevlje šparat za polfinale!"
In smo šli nazaj.
Olimpijska dvorana je res ogromna in seveda že razprodana. V njej se bo 18. maja zbrala druga največja publika v zgodovini Evrosonga (približno 16.000 gledalcev). Anžej in dekleta vajo opravijo suvereno. Sledi tiskovna konferenca, brez zapletov kot pri Bolgarki, ki je morala odgovarjati na zoprna vprašanja. Bolgari so letos imeli spet veliko težav s televotingom in zmagovalca je odločila žirija. Anžej govori o svoji ljubezni do Evrosonga, zapoje tudi nekaj uspešnic, med njimi Ne partez pas sans moi.
12. maj
Zame letos ne bo enostavno. Predvsem zaradi premikov sem in tja. Novinarsko središče je ogromno, a od našega hotela oddaljeno vsaj dobre pol ure z avtobusom. Odločim se, da bom prve dneve v živo spremljala vaje in se družila z evrovizijskimi oboževalci. Tu je vedno kup zanimivih informacij. Srečam tudi slovenski evrovizijski klub in Aleša Matka, legendo, slovar na dveh nogah. Tiskovke nastopajočih v polfinalu minejo brez zapletov, v bistvu vse skupaj bolj dolgočasno. Veliko izvajalcev ne govori nobenega tujega jezika, uradnih prevajalcev ni.
Je pa letošnji Evrosong vsekakor festival povratnikov. Kar nekaj tekmovalcev je v preteklosti nastopilo na tej prireditvi - Anna Vissi, Ich Troje, Fabrizio Faniello in Carola za Švedsko. Prav njena tiskovna konferenca je danes najbolj obiskana, čeprav nas zares razvedrijo šele Islandci čisto na koncu dneva. Silvia Night uprizori dobro zrežiran šov in nazadnje njeni telesni stražarji iz dvorane odvlečejo novinarko, ki je postavljala neprimerna vprašanja.
Se nadaljuje.
Mojca Mavec
