Dvanajst let je od tega, ko so si na ministrstvu za kulturo zamislili Prešernov rojstni dan počastiti z dnevom odprtih vrat. V nekaj letih se je ideja preoblikovala v Ta veseli dan kulture in prerasla v množičen enodnevni kulturni dogodek v Sloveniji. Na 3. december se tako združita dostopnost in želja ljudi po kulturi.

Na Ta veseli dan kulture je, denimo, vredno obiskati Narodno in univerzitetno knjižnico, ki ne ponuja le vodenja po Plečnikovi stavbi, ampak so v njej dobrodošli vsi uporabniki zamudniki, saj jim bo omogočeno vračanje knjižničnega gradiva, ki mu je potekel rok izposoje, brez plačila zamudnine in stroškov opomina.

Živahno bo tudi v drugih ljubljanskih knjižnicah: svojo pesniško zbirko Mikado bo v Knjižnici Otona Župančiča predstavil Primož Čučnik, literarno-glasbeni večer v Knjižnici Ig bo pripravila Katarina Kalaba, Trubarjeva hiša literature pa obljublja večer poezije Osvoji Julijo, namenjen še neuveljavljenim pesnikom. Ljubitelji poezije Srečka Kosovela so medtem vabljeni v Knjižnico Šiška, kjer bo njegove izbrane pesmi interpretiral Sergej Ferrari.

Mati, kave bi!
V Mestnem muzeju Ljubljana se bodo kulturni tematiki dneva približali posredno: predzadnje predavanje iz ciklusa Zgodovina v kozarcu bo posvečeno zanimivi preteklosti najbolj razširjenega poživila na svetu – kavi. Na ogled bo še stalna razstava o zgodovini Ljubljane in življenju njenih prebivalcev, razstava portretov ljudi, ki so se zapisali v zgodovino Ljubljane, ob razstavi čipkarskih del pa se boste lahko tudi sami preizkusili v klekljanju. Mestna galerija Ljubljana odpira vpogled v risbe Milana Eriča, Bežigrajska galerija 1 razstavlja žige in grafike v vizualni poeziji, Bežigrajska galerija 2 pa dela Vladimirja Makuca, ki temeljijo na podobah ptic ter kraške in mediteranske pokrajine. Do 21. ure bodo danes podaljšali možnost ogleda dveh povezanih razstav: Drobci neizrečenih misli, ki kontekstualizira t. i. romantični konceptualizem v Galeriji Jakopič, in razstavo Basa Jana Aderja v Galeriji Škuc. Muzej novejše zgodovine Slovenije ponuja ogled stalne razstave Slovenci v XX. stoletju in občasne razstave GOTO1982 - razvoj računalniške kulture na Slovenskem, popoldne pa se lahko udeležite tudi delavnice Dešifriranje sporočil.
Narodna galerija je odeta v španske barve; z javnim vodstvom bodo obogatili razstavo Podoba svetega. Špansko kiparstvo od 14. do 18. stoletja; zgodaj zvečer bosta sledila še koncert španskih skladb Simona Krajnčana Fojkarja in ob sedmih še pogostitev s špansko paello in sangrio.

V zibelki EPK-ja ne počivajo
Umetnostna galerija Maribor vabi obiskovalce v okrilje sodobne umetnosti. Pripravili so prost vstop in vodstvo po razstavi Skoraj pomlad/100 let slovenske umetnosti, ki predstavlja najvidnejša imena slovenske vizualne umetnosti 21. stoletja, ter razprodajo publikacij UGM-ja.
Točno opoldne bodo v razstavišču Archivuum v prostorih Pokrajinskega arhiva predstavili znanstveno monografijo, označevalne table zahiše ter odprli razstavo Maribor - mesto, hiše, ljudje - Stavbna zgodovina starega mestnega jedra med sredino 18. stoletja in letom 1941, ob 18. uri pa EPK vabi na odprtje razstave Zbiradejnica Aleksandre Saške Gruden in Sabe Skaberne v galerijo K8.
Lutkovno gledališče Maribor in Slovensko narodno gledališče Maribor bosta obiskovalce popeljala po prostorih, ki so običajno gledališkemu gledalcu skrita; na odru mariborske Drame pa bodo zvečer uprizorili Brechtovo Malomeščansko svatbo ter Straussovega Netopirja.

Škofja Loka: Poklon slovitima občanoma
Posebne pozornosti je letos vreden Loški muzej na Loškem gradu. Ta konec tedna so tam namreč odprli prenovljeni zbirki, posvečeni naprednima možema, domoljuboma, ki sta neločljivo povezana s škofjeloškim območjem - v mislih imamo novi stalni postavitvi zbirk Ivana Groharja in Ivana Tavčarja.

Po veliki razstavi portretov Ivana Groharja ob lanski stoletnici njegove smrti tokrat na Loškem gradu urejajo stalno razstavo kronološkega pregleda njegovega dela v osveženi podobi. Predstavljeni bodo originali, ki jih hrani Loški muzej in so večinoma iz Groharjevega zgodnejšega obdobja, ko je ustvarjal predvsem portrete. Ob bližajoči se 90-letnici smrti pisatelja Ivana Tavčarja, ki bo februarja prihodnje leto, je Loški muzej prenovil in na novo postavil tudi Tavčarjevo zbirko.