Potek protiturške utrdbe bodo ohranili oziroma nakazali v novem tlaku, slovanskih grobov pa naj bi se lotili prihodnje leto.

Izvajalec mirnopeških arheoloških del Rok Bremec je povedal, da so pri avgustovskem raziskovanju približno 1.100 kvadratnih metrov zemljišča ob cerkvi sv. Kancijana odkrili ostanke obzidja protiturškega tabora in vogalnega stolpa ter ostanke tlakovane zakristije ob arhitekturnih ostankih nekdanje gotske cerkve, pred navedenimi najdbami pa pri aprilskem poskusnem izkopavanju še slovanski grob.

Tiha priča belobrdske kulture
V tem grobu so poleg ženskega okostja našli bronasta obsenčna obročka in uhana z grozdasto oblikovanim spodnjim delom, ki časovno spadata v 11. stoletje, kulturno pa sta nastala pod vplivi tako imenovane belobrdske kulture.

Ocenil je, da gre pri slovanskem grobišču in cerkvenem zavetniku za podoben primer povezave kot ob cerkvi sv. Kancijana v Kranju, kjer so odkrili večje število slovanskih grobov. Glede mirnopeškega protiturškega tabora je pojasnil, da je moral biti ta vključen v protiturško obrambo med hrvaškim Karlovcem in Ljubljano, ter dodal, da je najdišče precej poškodovano s poznejšimi vkopi in da so pregledali le njegove vrhnje plasti.

Izkopavanja, ki spadajo v prvi del prenove območja ob mirnopeški župnijski cerkvi, bodo v kratkem končali, ob zagotovitvi potrebnega denarja pa naj bi se novo odkritega slovanskega grobišča predvidoma lotili prihodnje leto, je še povedal Bremec.

Po besedah mirnopeškega arhitekta in odgovornega vodje projekta Jožeta Slaka so se prenavljanja neposredne okolice mirnopeške cerkve, ki bo domačo župnijo v prvem delu stala približno 300.000 evrov, lotili s sodelovanjem novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Mirnopečane pa prihodnje leto čaka še približno 60.000 evrov vreden drugi del projekta.

Cerkev, ki jo danes poznamo (tudi) po motorističnem blagoslovu
Prvo cerkev v Mirni Peči naj bi zgradili v romanskem slogu, trdnih dokazov za omenjeno trditev pa za zdaj še niso odkrili. Njeno gotsko naslednico viri prvič omenjajo leta 1526, obdajalo pa jo je obzidje, ki ga potrjujejo zadnja izkopavanja. Sodobno župnijsko cerkev sv. Kancijana so po načrtih sarajevskega arhitekta Josipa Vancaša zgradili leta 1915. Ta je od stare oziroma gotske cerkve ohranil le prezbiterij, kjer sta sodobna stranska kapela in zvonik, preostali del cerkve pa so porušili in na novo sezidali. Cerkev so zadnjič posodobili leta 2007.