Po navedbah društva, ki povezuje nevladne organizacije in samostojne ustvarjalce na področju kulture, se je kulturni indeks v primerjavi z letom pred tem sicer za malenkost izboljšal. Po besedah predsednika Asociacije Andreja Srakarja je rast kulturnega indeksa ugotovljena predvsem na račun kulturnega trga in povečanja izvoza. Vendar, če ti dve področji odmislimo, vidimo, da je kulturni indeks za leto 2013 v primerjavi z letom 2012 padel za 5,5 odstotne točke, opozarja.
Zaradi skrb vzbujajočega stanja v kulturi so zato v društvu ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar pozvali, naj se loti potrebnih reform.
Drastičen upad lokalnih sredstev za kulturo
Kot je pokazala raziskava, je bilo število nevladnih organizacij (NVO) leta 2012 546, leto zatem pa je številka zrastla že na 582. Nasprotno pa upada količin sredstev, ki jih namenjajo kulturi. Z upoštevanjem inflacije so sredstva ministrstva za kulturo z leta 2012 na leto 2013 upadla za deset odstotkov, drastično pa so upadla lokalna sredstva za kulturo, in sicer za kar 22 odstotkov. Rahlo so se povečala le sponzorska sredstva in donacije. Na področju kulturnega trga so se dvignili kazalci, ker so galerije in muzeji močno povečali število prodanih in odkupljenih predmetov.

Manj obiskovalcev gledališč
Lani so ugotovili močan upad obiska v gledališčih, kinematografih in kulturnih domovih - z 8,9 milijona v 2012 na 2,7 milijona v 2013. Obisk v muzejih in galerijah je ostal bolj ali manj nespremenjen, povečalo se je le število obiskovalcev koncertov (z 59.064 v 2012 na 148.698 v 2013). Tudi sicer je bilo koncertov in razstav več, medtem ko število prireditev v kulturnih domovih in gledališčih močno upada. Indeks produkcije je bil prvič po letu 2007 v resnejšem upadu.
Manj študentov umetnosti in humanistike
Po Srakarjevem mnenju je alarmantno stanje v izobraževanju, saj je v letu 2013 število študentov umetnosti in humanistike upadlo za več kot 15 odstotnih točk, prav tako upada tudi indeks zaposlovanja v kulturi.
Hitre menjave vlad upočasnjujejo uvedbo sprememb
Društvo si prizadeva za sistemske spremembe, ki pa jih je, kot poudarja član upravnega odbora Asociacije in umetniški vodja galerija Kapelica Jurij Krpan, zaradi hitrih menjav vlad v zadnjih letih nemogoče izpeljati. S prenehanjem mandata ministrici ali ministru namreč preneha tudi mandat dialoškim skupinam na ministrstvu.
Ministrstvo po njegovih besedah ne razume, kaj je to civilna družba, in misli, da si mora samo izbirati sogovornike. V dialoško skupino za samozaposlene ni sprejelo nobenega izmed predlaganih predstavnikov Asociacije. Sami dialoške skupine ne razumejo kot orodja ministrstva, temveč kot platformo, ki ministrstvo opremi z relevantnimi podatki, stanjem na terenu in predlogi, na podlagi katerih potem lažje sprejema svoje odločitve. Kaplan je še opozoril, da neodvisni ustvarjalci v kulturi zaradi sprejemanja rebalansov proračuna sredstev ne bodo prejeli do maja. Večina jih je v raznih partnerstvih, vendar zaradi takšnega položaja ne morejo izpolnjevati obveznosti do svojih partnerjev, zato bi si želeli bolj stalne pogoje za NVO in samozaposlene.
Ob tej priložnosti so spregovorili tudi o projektu Umeščanje NVO v kulturi, ki ga izvaja Asociacija in ga delno financira EU.