Verodostojnost starosti Stare trte so poleg natančnih strokovnih meritev slovenskih strokovnjakov potrdili tudi izvedenci za trtno genetiko v Parizu. Trto so posadili pred najmanj 400 leti, verjetno pa še prej. Njen metuzalemski pridih potrjujeta tudi sliki Maribora iz let 1657 in 1681, ki ju hrani Štajerski deželni muzej v Gradcu. Na njih je dobro videti pročelje hiše v Vojašniški ulici 8, sezidane v 16. stoletju, ki je tedaj bilo že bohotno poraščeno s trto, ki danes nosi pridevnik
Verodostojnost starosti Stare trte so poleg natančnih strokovnih meritev slovenskih strokovnjakov potrdili tudi izvedenci za trtno genetiko v Parizu. Trto so posadili pred najmanj 400 leti, verjetno pa še prej. Njen metuzalemski pridih potrjujeta tudi sliki Maribora iz let 1657 in 1681, ki ju hrani Štajerski deželni muzej v Gradcu. Na njih je dobro videti pročelje hiše v Vojašniški ulici 8, sezidane v 16. stoletju, ki je tedaj bilo že bohotno poraščeno s trto, ki danes nosi pridevnik "stara". Foto: BoBo
Stara trta
Od 35 do 55 kg simboličnega letnega pridelka Stare trte je ustekleničenega v 2,5 dcl stekleničke znamenitega umetnika Oskarja Kogoja, ki predstavljajo dragoceno protokolarno darilo - letno jih ne napolnijo več kot sto. Foto: BoBo

Direktor podjetja Ostroga, ki za občino pripravlja potrebno dokumentacijo, Sašo Radovanovič, ogorčeno pojasnjuje, da so si za uvrstitev Stare trte na seznam kulturne dediščine začeli prizadevati leta 2009, a jim je slovenski Urad za Unesco dokumentacijo že dvakrat zavrnil.

Prvič naj bi jo zavrnili le z besedami, da "trta ni slovenska kulturna dediščina", po zaprosilu za obrazložitev pa so navedli, da niso izbrali ustrezne kategorije. Ko so v Ostrogi dokumentacijo ustrezno spremenili, pa so bili znova zavrnjeni, ker so si v Uradu za Unesco znova premislili. "Od uradnikov, ki so plačani za to, bi pričakovali pomoč in nasvete, kako zadevo čim bolje pripraviti, ne pa da nam postavljajo dodatne ovire. Oni so tisti, ki morajo odločiti, v katero kategorijo sodi," je ogorčen Radovanovič.

Stara trta je trenutno zaščitena le z odlokom Mestne občine Maribor, ne pa tudi na nacionalni ravni, zato jo morajo najprej uvrstiti na nacionalni seznam žive dediščine, ki je še v nastajanju.

Obtožbe "ljubljanocentrizma"
Po besedah Radovanoviča so dokumentacijo znova popravili in jo nameravajo pristojnim službam predati konec tega meseca. Zaradi dozdajšnjih slabih izkušenj so se odločili o zadevi javno spregovoriti, saj so se celo pojavila namigovanja, da bi bila Stara trta takoj uvrščena na seznam, če bi bila v Ljubljani.

Trtni "talent": preživetje
Tokrat bodo Staro trto prijavili kot živo dediščino v smislu tradicionalne dejavnosti vinogradništva in vinarstva ter vseh prireditev, ki tradicionalno potekajo v povezavi z njo. Njena posebnost je že sama sposobnost preživetja, za kar sta po mnenju mestnega viničarja Staneta Kocutarja združila moči narava in človek.

Ta prizadevanja sta danes javno podprla tudi poslanka v Evropskem parlamentu Tanja Fajon in pretor Častivrednega vinskega konventa Ljubljana Janez Čebulj. "Stara trta ni pomembna le za Maribor, ampak za vso državo. Je edina na svetu, druge ni, medtem ko smo se za kranjsko klobaso že morali kregati," je dejal Čebulj.

Vino le za izbrance
Stara trta velja za najstarejšo žlahtno vinsko trto na svetu in je bila leta 1971 vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov. Takrat so ocenili, da je stara od 350 do 400 let, torej ji zdaj pripisujejo nekaj manj kot 450 let. Iz grozdja stare trte sorte žametna črnina ali modra kavčina običajno vsako leto pridelajo okoli 25 litrov vina, ki ga mariborska občina uporablja za protokolarne namene.