Zavod za kulturo Bled pripravlja projekte še za druge investicije, vključno z ureditvijo dvigala, ki bi ga po najnovejši ideji namesto v grajsko skalo vkopali pod grad.

Blejski grad je lani obiskalo 238.000 ljudi, ki so plačali 1,1 milijona evrov vstopnin. Ta sredstva Zavod za kulturo Bled kot upravljavec vlaga nazaj v grad. Letos po obsežnih investicijah v preteklem letu večjih vlaganj ne bo, oblikovali so le program prireditev, ki obsega več kot 50 dogodkov, med njimi 25 koncertov in nastope srednjeveške skupine. Jeseni pa se bodo začela potopisna predavanja in predavanja o blejski zgodovini.

Vsek v grajsko skalo ne bo potreben?
"Vseeno v investicijskem ciklu ne mirujemo in pripravljamo popolno projektno dokumentacijo za nadaljnje posege na gradu," je povedal direktor Zavoda za kulturo Bled Matjaž Završnik. Prvo na vrsti za prenovo je ostrešje v obeh traktih gradu. Poteka pa tudi priprava načrtov za izdelavo vstopnega prostora in dvigala na grad, ki bi omogočil dostop invalidom.

Do zdaj je veljalo, da je edina za strokovnjake sprejemljiva različica ureditve dvigala vsek v grajsko skalo. Maja pa se je v pogovorih z zavodom za varstvo kulturne dediščine izoblikovala ideja, da bi dvigalo in vhodni prostor umestili pod sedanje parkirišče. "Ta ideja je veliko boljša, ker bi vse, kar je potrebno, vkopali pod nivo parkirišča in naredili nevidno očem. Tako bi tudi veduta gradu ostala nespremenjena," je dejal Završnik.

Pričakuje, da bodo projekti izdelani najpozneje spomladi, kdaj bodo začeli z gradnjo, pa je odvisno od pridobivanja sredstev. Prvotna ocena ureditve dvigala je med 3,5 in štirimi milijoni evrov, za kar bi Zavod za kulturo Bled potreboval dolgoročni kredit ali evropska sredstva. Zato bo uresničitev investicije odvisna od objavljenih razpisov in uspešnosti na njih.

Razvoj mobilne aplikacije
Medtem se je Zavod za kulturo Bled na začetku tega tedna že prijavil na razpis za manjšo naložbo v novo aplikacijo, ki bi si jo obiskovalci gradu lahko brezplačno prenesli na telefon in z njeno pomočjo prisluhnili avdiovodenju v enem od 15 jezikov. Le približno 40 obiskovalcev namreč o gradu poučijo vodniki, individualni obiskovalci pa so velikokrat prepuščeni le tekstom na gradu.

Druga polovica vsebine aplikacije bi bila namenjena seznanjanju obiskovalcev z naravno in kulturno dediščino, ki jo vidijo z gradu. Tako bi se morda odločili, da prihodnji dan obiščejo še Žirovnico, Begunje, Radovljico, Kropo, Bohinj ali Triglavski narodni park. Če bo projekt na razpisu uspešen, bi novo storitev obiskovalci lahko preizkusili prihodnje leto.

Število obiskovalcev na gradu sicer stalno narašča. Po lanskem rekordnem obisku je letos za zdaj obisk še za pet odstotkov boljši. "Vse, kar smo naredili na gradu, je naletelo na pozitiven odziv obiskovalcev, in prav zaradi novih pridobitev je morda grad deležen še večjega obiska," ocenjuje Završnik.

Da bi bila prenova gradu uspešno sklenjena, je v prihodnjih treh ali štirih letih predvidena še prenova zgradbe, pohodnih površin in izraba podstrešja. Nadaljnji potencial turističnega razvoja grajskega območja pa bi pozneje lahko predstavljala še grajska pristava.