Boris Buden živi v Berlinu, kjer je tudi doktoriral iz kulturne teorije na Univerzi Humboldt v Berlinu. Piše članke in eseje o filozofiji, politiki ter kulturni in umetniški kritiki. V devetdesetih letih je bil urednik revije Arkzin v Zagreb. Redno sodeluje na številnih konferencah in umetniških projektih v Zahodni in Vzhodni Evropi, Aziji in ZDA. Na začetku leta je v Ljubljani predstavljal svoje delo Cona prehoda - O koncu postkomunizma, v katerem analizira razvoj nekdanjih socialističnih držav od trenutka, ko v komunizem ni zares nihče več verjel. Foto: RTV SLO
Boris Buden živi v Berlinu, kjer je tudi doktoriral iz kulturne teorije na Univerzi Humboldt v Berlinu. Piše članke in eseje o filozofiji, politiki ter kulturni in umetniški kritiki. V devetdesetih letih je bil urednik revije Arkzin v Zagreb. Redno sodeluje na številnih konferencah in umetniških projektih v Zahodni in Vzhodni Evropi, Aziji in ZDA. Na začetku leta je v Ljubljani predstavljal svoje delo Cona prehoda - O koncu postkomunizma, v katerem analizira razvoj nekdanjih socialističnih držav od trenutka, ko v komunizem ni zares nihče več verjel. Foto: RTV SLO

Grozna resnica je, da so politične elite povsem nesposobne. Begunci nas opominjajo na to, da je usoda Evropske unije povsem odprta in negotova.

Pisec in kulturni kritik se je ta teden udeležil debate o migracijah, ki so jo pod naslovom Zahod kot ponesrečen prevod organizirali v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, o begunski krizi pa se je za oddajo Kultura pogovarjal tudi s Špelo Kožar.

O vsesplošni morski metaforiki, s katero politične elite opisujejo položaj (zajel nas je val, smer toka, reka se vije), Buden pravi, da gre za jezik, ki želi pokazati na težavo kot naravno katastrofo. "Vendar to ni naravna katastrofa, ampak so jo povzročile odločitve ljudi. Vprašanje je, ali so ljudje v Evropi sposobni zahtevati odgovore od svoje elite, ji naložiti odgovornost, da prepreči najhujše posledice naravne katastrofe, se pravi 'vala beguncev.'"

Grozna resnica je, meni Buden, da so politične elite povsem nesposobne. Begunci nas opominjajo na to, da je usoda Evropske unije povsem odprta in negotova.

Na vprašanje, kako si razlaga porast nestrpnosti, odgovarja, da je zgodba o ksenofobiji izgovor za to, da ne morejo sprejeti nekaterih veliko pomembnejših odločitev. "Gre za vprašanja: čigava je Evropska unija? Je to Evropa Angele Merkel? Bo ta Evropa počila na prelomnici med severom in jugom? Je to Evropa zadolženega juga? Zdi se, da je begunska kriza povsem na stranski tir porinila grško vprašanje, za katerega pa vemo, da še ni rešeno. Tega ne smemo pozabiti. Kdor ni solidaren z begunci, tudi v Evropi ne bo solidaren. Brez solidarnosti pa Evropska unija ne bo preživela."


Pogovoru prisluhnite v priloženem videoposnetku.


Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico V petek v Slovenijo prišlo več kot 1.100 prebežnikov.

Grozna resnica je, da so politične elite povsem nesposobne. Begunci nas opominjajo na to, da je usoda Evropske unije povsem odprta in negotova.