Boris Buden svojo kritično držo nakazuje v političnih in lingvističnih esejih ter člankih, ki jih objavlja v številnih publikacijah, med drugim v zbornikih Concerning War: A Critical Reader in Contemporary Art ter Art and Contemporary Critical Practice: Reinventing Institutional Critique. Je tudi avtor knjig Barikade, Kaptolski kolodvor in Der Schacht von Babel Foto: SCCA, Zavod za sodobno umetnost – Ljubljana
Boris Buden svojo kritično držo nakazuje v političnih in lingvističnih esejih ter člankih, ki jih objavlja v številnih publikacijah, med drugim v zbornikih Concerning War: A Critical Reader in Contemporary Art ter Art and Contemporary Critical Practice: Reinventing Institutional Critique. Je tudi avtor knjig Barikade, Kaptolski kolodvor in Der Schacht von Babel Foto: SCCA, Zavod za sodobno umetnost – Ljubljana
Cona prehoda s podnaslovom O koncu postkomunizma
V Coni prehoda avtor obračunava z antitotalitarističnimi in revizionističnimi branji, ki so del kulturno-ideološkega izgrajevanja nacionalizmov, ti pa so po njegovem mnenju odgovorni za vojno v nekdanji Jugoslaviji in današnji Ukrajini. Foto: Založba Krtina

Buden v sklopu programa Svet umetnosti: Kako kritično je stanje kritiškega pisanja predava pod naslovom Umetnost in kritika v kuriranju preteklosti. Govori o krizi umetnostne kritike kot dela širšega pojmovanja zgodovine. Teoretik, znan po intelektualni ostrini, je zagovornik liberalnodemokratskega okvira, prek katerega je zgradil jasno političnoteoretsko pozicijo, za izhodišče pa si je izbral krvave obračune, ki so zaznamovali zgodovino.
Slovenskim bralcem bo govoril o svojem videnju o vse bolj nejasni vlogi kritika, ki naj bi bila povezana z izpodrivanjem vedno pomembnejše figure kustosa oziroma kuratorja. Izgubljanje zgodovinskega in družbenega pomena umetnostnega kritika se pojavlja zaradi nezainteresiranosti za diskurzivno povezovanje preteklosti in prihodnosti današnjih umetniških praks.

O Coni prehoda
Jutri ob 18.00 se bo z gostom v hrvaščini pogovarjal urednik pri Krtini Luka Omladič. Govorila bosta predvsem o knjigi Cona prehoda, ki jo je pisatelj razdelil v tri dele. Prvega posveča teoretski kritiki tranzitološkega diskurza in ideološki ločnici na Vzhod-Zahod, drugega fenomenu razpada družbe in konca solidarnosti prek kulturnega prevajanja in religije, v zadnjem delu pa piše o političnem upanju v retroutopijo in umetnost. Razprava bo podprta s filozofsko kritiko in konkretnimi analizami primerov.
Buden v svojem tekstu obračunava z antitotalitarističnimi in revizionističnimi branji, ki so del kulturno-ideološkega izgrajevanja nacionalizmov, ti pa so po njegovem mnenju odgovorni za vojno v nekdanji Jugoslaviji in današnji Ukrajini. Avtor poravna račune z liberalnimi zagovorniki demokracije, pri kritiki se opira na filozofa Jürgena Habermasa in Richarda Rortyja ter še nekatere liberalne predstavnike fundacionalistične šole.
Teoretik trenutno gostuje na fakulteti za umetnost in oblikovanje v Weimarju v Nemčiji. Postjugoslovanski prostor ga je začel zanimati že med študijem filozofije v Zagrebu. V Berlinu je nato doktoriral iz kulturne teorije in se v devetdesetih vrnil v Zagreb, kjer je ustanovil založbo Arkzin in deloval kot urednik. Politične in lingvistične eseje ter članke objavlja v številnih publikacijah, med drugim v zbornikih Concerning War: A Critical Reader in Contemporary Art ter Art and Contemporary Critical Practice: Reinventing Institutional Critique. Je tudi avtor knjig Barikade, Kaptolski kolodvor in Der Schacht von Babel.
Gostovanje sodi v sklop serije javnih predavanj in delavnic, s katerim želijo organizatorji založba Krtina, Društvo Igorja Zabela za kulturo in teorijo ter SCCA-Ljubljana, spodbuditi preučevanje značilnosti krize in iskanje kulturnih, ekonomskih, tehnoloških in družbenih vzrokov, zaradi katerih se je pojavila.