Arheologi so pri izkopavanju na griču Kasta pri Amfipolisu na severu Grčije pred kratkim našli dragoceno grobnico iz 4. stoletja pred našim štetjem, ki naj bi pripadala pomembnemu članu tedanje družbe.

Ne pričakujte ostankov Aleksandra Velikega
Grobnica se ponaša z dvema sfingama in freskami na zidovih, datira pa v obdobje med letoma 300 in 325 pred našim štetjem. Čeprav so se dela na lokaciji začela že leta 2012, sta se sfingi tako pozno pokazali zato, ker je pogled nanju zakrivalo 11 ogromnih zidakov iz zidu okrog grobnice.

Gre za pomembno najdbo iz zgodnjega helenističnega obdobja - obenem pa velja poudariti, da kljub drugačnemu poročanju številnih medijev ni nobenih dokazov, da bi bila grobnica povezana z Aleksandrom Velikim, ki je umrl leta 323 pr. n. št., ali z njegovo družino. Aleksander Veliki je namreč umrl v takratni Babiloniji oz. današnjem Iraku in bil pozneje pokopan v Egiptu, kje natančno leži njegov grob danes, pa ni znano.

Aleksandrova žena, Perzijka Roksana, in njegov sin Aleksander IV. sta bila izgnana v Amfipolis in bila tam okoli leta 310 pr. n. št. tudi umorjena (po naročilu Kasandra, ki je nato postal makedonski kralj). Strokovnjaki se vseeno nagibajo k mnenju, da bodo v grobnici našli ostanke "kakega uglednega Makedonca iz tistega obdobja".

Priprave na vstop
Odgovorni so sklenili, da ne bodo premikali niti obeh brezglavih kipov sfing niti čudovitega mozaika, ki tvori vzorec iz rombastih likov iz črnega in belega kamna. V ponedeljek so grobnico začeli utrjevati, da se ob poznejšem izkopavanju arheologov ne bi morebiti kaj vdrlo ali sesedlo. Obstajajo sicer indici, ki dajejo slutiti, da so do grobnice nekoč v preteklosti že prišli roparji, a arheologi tega ne morejo potrditi, dokler vanjo dejansko ne vstopijo.

Grobnica je obdana s skoraj 500 metrov dolgim zidom iz marmorja, zaradi česar je celo najdišče svojevrsten unikum, do vhoda pa vodi štiri in pol metre široka cesta. Strokovnjaki menijo, da je bil petmetrski kip leva, ki so ga odkrili v bližini, dejansko nekoč vrh grobnice.