Peticijo proti ukinitvi samostojnega ministrstva za kulturo so 24. januarja objavili na spletni strani Življenje na dotik, ki sodi v sklop Evropske prestolnice kulture. Prvi jo je podpisal programski direktor zavoda Maribor EPK 2012 Mitja Čander, v slabem tednu pa se mu je pridružilo več kot pet tisoč ljudi iz kulturne sfere. Svoje mnenje o ukinitvi samostojnega ministrstva so izrazili tudi nekdanji ministri in predstavniki različnih kulturnih poklicnih in interesnih združenj. Foto: BoBo
Peticijo proti ukinitvi samostojnega ministrstva za kulturo so 24. januarja objavili na spletni strani Življenje na dotik, ki sodi v sklop Evropske prestolnice kulture. Prvi jo je podpisal programski direktor zavoda Maribor EPK 2012 Mitja Čander, v slabem tednu pa se mu je pridružilo več kot pet tisoč ljudi iz kulturne sfere. Svoje mnenje o ukinitvi samostojnega ministrstva so izrazili tudi nekdanji ministri in predstavniki različnih kulturnih poklicnih in interesnih združenj. Foto: BoBo

Večino javnosti ob tej simbolni izgubi moti, da nihče ne ve točno, kakšen je načrt kulturne politike v prihodnjih letih. Bolj kot sama organizacijska oblika je v tem trenutku pomemben realen načrt reforme, prestrukturiranje kulturnega sektorja. Ta v 20 letih po osamosvojitvi ni doživel resnejše prevetritve, ki jo nujno potrebuje.

Programski direktor zavoda Maribor EPK 2012 Mitja Čander
peticija
Peticijo s prvopodpisanim programskim direktorjem EPK-ja Mitjo Čandrom spremlja zapis, da je kultura prav v nemirnih časih polje, ki odpira horizonte in prebuja potenciale. Tudi zato, in ne zgolj zaradi zgodovinske vloge, se zdijo razmišljanja o ukinitvi samostojnega resorja za kulturo nerazumna. Podpisniki peticije pozivajo vse, ki menijo, da kultura ne potrebuje svojega samostojnega ministrstva in da bi z ukinitvijo privarčevali, da resno razmislijo o teh konkretnih korakih.
Usoda Ministrstva za kulturo

"Če korigiramo kakšno potezo, ki ni bila najbolj posrečena, s tem ne izkazujemo naše šibkosti, ampak ravno nasprotno - moč. Mislim, da je pritisk, ki se je ustvaril v javnosti, dovolj poveden. Ne samo število podpisov, temveč tudi izjave zelo uglednih kulturnikov, intelektualcev z zelo različnih 'bregov'. Te peticije, te pobude nihče ne more označiti za instrumentalizirano akcijo določene politične strani. Tistim, ki odločajo, bi to moralo dati misliti, da v prihodnjih dneh zadevo korigirajo," je dejal Čander o nameri ukinitve samostojnega resorja za kulturo, kot je razvidna iz koalicijske pogodbe SDS-a, Liste Virant, SLS-a, DeSUS-a in NSi-ja.

Kulturni sektor že 20 let ni doživel prevetritve
Čander je tudi prepričan, da mora minister za kulturo, glavni ustvarjalec kulturne politike, sedeti na sejah vlade, če želimo, da bo kultura navzoča na različnih področjih kulturnega življenja in ne zgolj v svojem getu. Peticijo je označil kot civilno iniciativo, temeljni vzgib podpisnikov pa je, da opozorijo javnost in predvsem tiste, ki odločajo o zadevah, na dvomljivost takšnega početja. V tem tednu bo po Čandrovih besedah stvar prešla v bolj institucionalno fazo, ko se bodo v torek sešli predstavniki različnih poklicnih in interesnih združenj, kot sta Društvo slovenskih pisateljev in Nacionalni svet za kulturo, ki bodo verjetno odločili, kako se nadalje ukvarjati s tem vprašanjem. "Nismo pa razmišljali o sami politični dimenziji, kajti vlaganje referenduma prinese zraven še kaj drugega, ne zgolj debate o ministrstvu za kulturo," je dodal Čander.

"Večino javnosti ob tej simbolni izgubi moti, da nihče ne ve točno, kakšen je načrt kulturne politike v prihodnjih letih. Bolj kot sama organizacijska oblika je v tem trenutku pomemben realen načrt reforme, prestrukturiranje kulturnega sektorja. Ta v 20 letih po osamosvojitvi ni doživel resnejše prevetritve, ki jo nujno potrebuje. Na to opozarjam že več let. Človek bi od vlade za izhod iz krize pričakoval neko bolj določeno zavezo glede razvoja kulture v prihodnjih letih. Bojim se, da se bo s to organizacijsko spremembo celotna struktura spet ukvarjala sama s sabo in bo zmanjkalo časa in energije za realno potrebne in korenite posege," je povedal Čander.

Mladi v kulturni sferi mnogokrat nimajo možnosti
Reforme, ki so po Čandrovem mnenju potrebne, so večja fleksibilnost javnih zavodov, pri katerih je treba na eni strani povečati odgovornost, po drugi strani pa avtonomijo vodstva. Programski direktor zavoda Maribor EPK ocenjuje, da bi bilo treba omogočiti tudi pogoje za fleksibilnejše zaposlovanje, predvsem mlajših, ki pogosto nimajo možnosti resnega sodelovanja v kulturni sferi.

"Po drugi strani moramo razmišljati o drugačni davčni politiki na področju kulture, ki bi stimulirala vlaganja. Treba je razmisliti, kako je s kulturno infrastrukturo, da bo čim bolj dostopna različnim ustvarjalcem in hkrati čim boljša. Niz vprašanj je že leta na mizi. Ta v boljših časih niso delovala tako pereča, ker je bilo dovolj prostora za najrazličnejše iniciative. Danes je tega prostora manj. Če že takrat nismo tega naredili, ko je bilo lažje, bo sedaj zareza nujna," je še povedal Čander.

Večino javnosti ob tej simbolni izgubi moti, da nihče ne ve točno, kakšen je načrt kulturne politike v prihodnjih letih. Bolj kot sama organizacijska oblika je v tem trenutku pomemben realen načrt reforme, prestrukturiranje kulturnega sektorja. Ta v 20 letih po osamosvojitvi ni doživel resnejše prevetritve, ki jo nujno potrebuje.

Programski direktor zavoda Maribor EPK 2012 Mitja Čander
Usoda Ministrstva za kulturo