"Nikoli nisem imel pravega občutka, kako veliko je uničenje v Alepu," je pojasnil Hack. "Delam z zemljevidi, razumem jih in znam jih brati. Zato sem sklenil podatke prenesti v okvir, ki ga poznam - London." Foto: Reuters
Hans Hack
Na primeru Berlina je "muzejski otok" (Museumsinsel) prevzel vlogo starodavne citadele v Alepu. Foto: Reuters
Hans Hack
Reakcije na Hackov projekt so bile mešane. "Seveda so se pojavili tudi grozni komentarji, češ: 'Tudi Berlin je bil v drugi svetovni vojni uničen, pa nismo bežali, ampak smo ostali in ga obnovili.' Drugi pa priznajo, da si zdaj vse skupaj malo bolje predstavljajo, in točno to sem hotel." Foto: Reuters

Pred začetkom državljanske vojne v Siriji je bil Alep, tako kot London, največje mesto v svoji državi, in obenem ključno trgovinsko središče. Danes je ena izmed teh dveh metropol bolj ali manj mesto duhov.

Da bi trpljenje Sircev resnično prikazal Evropejcem, je vizualizator podatkov Hans Hack s pomočjo satelitskih podob uničenja v Alepu ustvaril ekvivalentna zemljevida opustošenja za London in Berlin.

"Hotel sem se opreti na nekaj, kar poznam iz prve roke"
"V resnici težko razumem poročila in kaj pomenijo, kako zelo je bil Alep uničen. Hotel sem uporabiti te informacije in jih projicirati na nekaj, kar poznam iz prve roke in kar bo zame lahko oporna točka. In tako sem izbral London in Berlin,"
je Hack pojasnil za tiskovno agencijo Reuters.

Če bi torej London doživel enako usodo kot Alep, bi z obličja Zemlje izginile celotne mestne četrti: v Hackovem vzporednem vesolju so to med drugim Buckinghamska palača, olimpijski stadion in slavni Tower of London.

Štirje milijoni mrtvih in beguncev
Seveda pa v satelitske zemljevide uničenja niso vrisana človeška življenja. Odkar je izbruhnila vojna, je prebivalstvo Alepa - po podatkih humanitarnih organizacij - z dobrih dveh milijonov padlo na 1,3 milijona ljudi. Za londonske razmere bi to pomenilo: da bi umrlo ali pa se izselilo 4,3 milijona ljudi.

Na primeru Berlina je "muzejski otok" (Museumsinsel) prevzel vlogo starodavne citadele v Alepu. Hack je uporabil računalniški program, ki stavbe uničuje po naključju - vsakič, ko program zažene, se v prah (virtualno) sesujejo druge stavbe. Je pa lahko s pomočjo podatkov ZN-a med berlinskimi četrtmi izbral ekvivalente delom Alepa, ki so bili najhuje poškodovani. Vzhodnoberlinske četrti, na primer Friedrichshain, ponazarjajo vzhodni Alep, ki je bil najhuje bombardiran. Charlottenburg, po drugi strani, leži na zahodu in praktično ni utrpel škode. "Charlottenburg je ostal nepoškodovan, ker je bil tam ves čas nastanjen Asadov režim," pojasni umetnik.

Kdor se spominja druge svetovne vojne, razume
Predsednik alepske industrijske zbornice Feras Al Šehabi je februarja vlekel podobne vzporednice: komentiral je, da je položaj v njegovem mestu "precej podoben tistemu v Berlinu ali Tokiu leta 1946". Vseeno pa Hack trenutnega položaja v Siriji noče preveč dosledno primerjati s posledicami druge svetovne vojne: "Zadržke imam pred vlečenjem vzporednic skozi zgodovino, saj mislim, da človeškega trpljenja ne moreš primerjati med seboj. Ampak lahko si mislim, da tisti, ki se spomnijo, kako je bilo v drugi svetovni vojni, ne potrebujejo zemljevidov, ki jih rišem jaz."

Reakcije na Hackov projekt so bile mešane. "Seveda so se pojavili tudi grozni komentarji, češ: 'Tudi Berlin je bil v drugi svetovni vojni uničen, pa nismo bežali, ampak smo ostali in ga obnovili.' Drugi pa priznajo, da si zdaj vse skupaj malo bolje predstavljajo, in točno to sem hotel."