Uradno je La Bella Principessa portret mlade ženske, morda z dvora Ludovica Sforze, in je živela v Milanu v zadnjih letih 15. stoletja. No, Britanec Shaun Greenhalgh pa trdi, da se pravilna datacija risbe glasi 1978 in da je avtor portreta on sam; pred očmi je imel "nergajočo" prodajalko v trgovini v svojem domačem kraju.

Nadalje trdi še, da je risal na hrbtno stran 40 let starega občinskega dokumenta in da je ustvaril posebne pigmente, s katerimi mu je uspelo preslepiti strokovnjake iz umetniških krogov.

Taka in podobna "razkritja" je Greenhalgh natrosil v svoji novi knjigi, akademiki pa že dvomijo o njegovih trditvah v zvezi z že tako ali tako precej sporno sliko.

Greenhalgh, ki je šel leta 2007 za štiri leta in osem mesecev za zapahe zaradi ponarejanja, v svoji knjigi piše: "Risba je nastala leta 1978, ko sem delal v supermarketu. Portretiranka je nastala po predlogi dekleta, ki ji je bilo ime Sally in je delala na blagajnah. Kljub svojemu nizkemu položaju je bila pokroviteljska koza in zelo zaverovana vase." List papirja je menda obrnil za 90 stopinj, da bi tako lažje imitiral Da Vincijev slog - mojster je bil namreč levičar.

Kljub Greenhalghovim "referencam" pa se zdi, da je njegova zadnja trditev le bahanje: testiranje v laboratoriju je pred dvema letoma potrdilo, da je risba stara najmanj 250 let.

Bianca ali Sally?
Martin Kemp, profesor na univerzi v Oxfordu in strokovnjak za Da Vincija, je prepričan, da je portretiranka Sforzeva nezakonita hči Bianca; njen mož je nil namreč eden od Leonardovih mecenov. Prejšnja lastnica risbe trdi, da jo je njen mož imel, še preden sta se leta 1955 poročila.

Vsaj enkrat je bila že napak datirana
Risba je kamen spotike že od leta 1998, ko jo je na prodaj ponudila dražbena hiša Christie's. Takratna lastnica Jeanne Marchig je trdila, da "se ji zdi", da je slika iz Italije in iz 15. stoletja, a so takrat ocenili, da je nemška ter iz 19. stoletja. Na dražbi je bila prodana za približno 20 tisoč evrov (po današnjih cenah). Kasneje je bilo rečeno, da je čisto mogoče vredna okrog 150 milijonov evrov.

Nemoteno ponarejal 17 let
Med Greenhalghove najbolj razvpite ponaredke sodi kipec Princese iz Amarne, za katerega je bostonski muzej odštel nekaj manj kot 460.000 evrov. Ponarejena umetnina naj bi izvirala iz časa egipčanskega faraona Ehnatona. Greengalgh je ustvaril tudi številne slike, ki jih je predstavljal kot dela angleškega umetnika L. S. Lowryja.

Po besedah vodje oddelka za umetnine in starine pri londonski policiji Vernona Rapleya je Greenhalgh, rojen leta 1961, eden najuspešnejših ponarejevalcev, ki so mu bili blizu zelo raznoliki umetniški slogi. Svoji kriminalni dejavnosti se je nemoteno posvečal 17 let, v obdobju med letoma 1989 in 2006. Skupaj z bratom in ostarelima staršema, ki sta se ukvarjala s prodajno stranjo "operacije", je uspešno prodajal ponaredke muzejem, dražbenim hišam in zasebnim zbiralcem, s čimer je družina zaslužila skoraj milijon funtov.

Motiv: osramotiti svet umetnosti
A Greenhalghovi niso razsipali z zajetnim kupom denarja, ki so ga zaslužili. Po poročanju policije naj bi živeli relativno skromno, celo revno. Ker jih ni zanimalo bogastvo, je preiskovalce še bolj mučilo, kaj so njihovi motivi. Policija je ugibala, da je Shauna Greenhalgha, ki je bil umetniški samouk (šolo je obesil na klin pri 16 letih, nato pa se je ukvarjal s preprodajo starin) bolj motivirala jeza zaradi neuspele umetniške kariere kot denar. Iz tega se je razvilo "splošno sovraštvo", zaradi katerega je želel "osramotiti umetniški svet" in "jim pokazati, kar jim gre".