Če ministrica ugotovi, da v vladi nima podpore za postopno uveljavljanje teh zahtev ... naj odstopi. S tem bo potrdila, da ji je mar za kulturo in da ne opravlja zgolj poslovodskih poslov na Maistrovi.
Dogaja se metamorfoza kulturne paradigme v Evropi ... To je tajfun, ki prihaja drugače, počasi. Nihče ne opozarja pred njim, nihče ga ne sluti. To ni vojna, ki jo nekateri čutijo v končičih. Ko se sprememba dogodi, pa se vidi, iz katere smeri ta močni veter prihaja.
Zahteve naj bodo v pomoč ministrici za kulturo Julijani Bizjak Mlakar, ki je pri zmanjševanju sredstev pozvala kulturnike, naj ji pomagajo s predlogi, pravijo v DSP-ju. Naslavljajo jih tako na ministrico kot na celotno vlado, predvsem na finančnega ministra Dušana Mramorja in predsednika vlade Mira Cerarja. Želijo, da sredstva za kulturo do leta 2019 dosežejo dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kot razvitim državam priporoča Unesco.
"Z zahtevami skušamo opozoriti vlado v celoti, da mora biti kultura stvar celotne vlade in njena prioriteta," poudarja podpisnik pisma Svetina. Zahteve so morda res nekoliko radikalne, pravi, vendar so edina mogoča pot. "Če ministrica ugotovi, da v vladi nima podpore za postopno uveljavljanje teh zahtev, naj odstopi. S tem bo potrdila, da ji je mar za kulturo in da ne opravlja zgolj poslovodskih poslov na Maistrovi," dodaja.
"Samo kultura nas uči prave človeške odprtosti"
Predstavitve se je udeležilo tudi nekaj nekdanjih predsednikov društva. Vlado Žabot je potencial kulture predstavil s primerom Ljubljane, ki živi s kulturo, kar pozitivno vpliva tudi na druge sektorje. Slavko Pregl je dodal, da bi lahko pod črto zahtev zapisali: Dost mamo!, ob čemer je Veno Taufer poudaril, da je to rekel že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v letu 2015 pa se mu zdi groteskno, da mora to ponavljati.
"Samo kultura nas uči prave človeške odprtosti in razumevanja. Zato zahtevamo, da se s kulturo dela tako, kot si zasluži, in tako, kot daje; daje pa veliko," je poudaril Taufer in ob tem spomnil, da je Cerarja ob podpori Mlakarjevi opozoril, da smo se z vstajništvom "navadili, kako se tem rečem streže" in bodo ljudi, če bo treba, ponovno pozvali na ulice.
Milan Jesih je današnje dogajanje primerjal s tajfunom: "Dogaja se metamorfoza kulturne paradigme v Evropi ... To je tajfun, ki prihaja drugače, počasi. Nihče ne opozarja pred njim, nihče ga ne sluti. To ni vojna, ki jo nekateri čutijo v končičih. Ko se sprememba dogodi, pa se vidi, iz katere smeri ta močni veter prihaja."
Povečanje sredstev in ureditev statusa
Med zahteve so med drugim zapisali povečevanje sredstev, temeljite spremembe zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, zlasti z vidika skrbi za samozaposlene. V DSP-ju želijo, da bi se njihov status čim bolj približal statusu zaposlenih v javnih zavodih, ob tem pa poudarjajo, da je iz sedanjega poimenovanja razumeti, da so samozaposleni delodajalci in ne delojemalci. Zato predlagajo spremembo naziva - za ustvarjalce naj se uporabi naziv svobodni umetniki, za ostale pa delavci na področju kulture.
Prav tako si želijo, da bi se sredstva za subvencioniranje knjig izenačila z višino pobranega davka na knjigo. Ukiniti je treba davek na avtorske honorarje za umetniška dela, uresničiti izvajanje evropske direktive o plačevanju avtorskih pravic pri fotokopiranju, urediti plačevanje davka od prodaje praznih nosilcev digitalnih vsebin, ohraniti skupen slovenski kulturni prostor, Nacionalni program za kulturo 2014-2017 pa mora biti obravnavan v Državnem zboru.
Zahteve, ki jih je Upravni odbor Društva slovenskih pisateljev sprejel na seji 25. avgusta 2015:
1. V naslednjih treh letih se morajo sredstva za kulturo postopoma dvigovati, tako da bodo leta 2019 dosegla 2 odstotka BDP-ja, kar je tudi priporočilo Unesca za razvite države.
2. Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo mora doživeti temeljite spremembe in popravke, zlasti z vidika skrbi za samozaposlene in izenačevanja njihovega statusa s statusom zaposlenih v javnih zavodih. Predlagamo, da se naziv za samozaposlene spremeni, in sicer naj se uporabi za ustvarjalce "svobodni umetnik", za druge, ki to niso (novinarji, kritiki), pa "delavci na področju kulture". Status še vedno ostaja socialna in ne ustvarjalna kategorija.
3. Sredstva za Javno agencijo za knjigo Republike Slovenije se morajo letno povečevati za 800.000 evrov. Hkrati je treba agencijo reorganizirati tako, da ne bo le posrednica proračunskih sredstev.
4. Sredstva, ki jih država namenja za subvencioniranje knjig, se morajo izenačiti z višino pobranega davka na knjigo, saj so zdaj sredstva za subvencije trikrat nižja od pobranega davka na knjige.
5. Ukiniti je treba davek na avtorske honorarje za umetniška dela.
6. Do konca leta 2015 uresničiti izvajanje direktive Evropske komisije, ki velja že od leta 2007, za plačevanje avtorskih pravic iz naslova fotokopiranja v osnovnih in srednjih šolah.
7. Urediti plačevanje davka (kot nadomestilo za reproduciranje) od prodaje t. i. praznih nosilcev digitalnih vsebin.
8. Novi zakon o knjižničarstvu mora urediti tudi področje knjižničnega nadomestila in iz njega izvirajočih štipendij za avtorje. Obračunavanje mora upoštevati sredstva, ki jih knjižnice prejmejo za svoje delovanje in ne le za nakup knjižničnega gradiva. Sredstva za nakup knjižničnega gradiva se morajo letno povečevati za 800.000 evrov.
9. Ohraniti skupen slovenski kulturni prostor, kar pomeni povečevati tudi sredstva za delovanje slovenskih ustanov v zamejstvu in po svetu.
10. Nacionalni program za kulturo (NPK) 2014–2017 mora biti, tako kot nalaga zakon, obravnavan v Državnem zboru, kjer je bil novembra 2013 tudi sprejet kot obvezujoči dokument. Določiti je treba nove prioritete, ki bodo tudi realno uresničljive. Prav tako mora biti sprejet zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, t. i. kulturni evro.
11. Skrb za kulturo mora biti naloga celotne vlade. Kultura mora biti prepoznana kot strateška naložba: več kot se bo vlagalo v kulturo, več bodo od tega imela tudi druga področja. Kultura je temelj naše samobitnosti, samostojnosti in suverenosti.
Če ministrica ugotovi, da v vladi nima podpore za postopno uveljavljanje teh zahtev ... naj odstopi. S tem bo potrdila, da ji je mar za kulturo in da ne opravlja zgolj poslovodskih poslov na Maistrovi.
Dogaja se metamorfoza kulturne paradigme v Evropi ... To je tajfun, ki prihaja drugače, počasi. Nihče ne opozarja pred njim, nihče ga ne sluti. To ni vojna, ki jo nekateri čutijo v končičih. Ko se sprememba dogodi, pa se vidi, iz katere smeri ta močni veter prihaja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje