Koordinator evropskega dne judovske kulture Marjan Toš iz mariborske Sinagoge pravi, da želijo odpraviti stereotipe o nepomembnosti judovskega življenja na Slovenskem, saj so ti toliko bolj prisotni prav zaradi maloštevilčnosti judovske skupnosti in skromne dediščine v Sloveniji. Foto: RTV SLO
Koordinator evropskega dne judovske kulture Marjan Toš iz mariborske Sinagoge pravi, da želijo odpraviti stereotipe o nepomembnosti judovskega življenja na Slovenskem, saj so ti toliko bolj prisotni prav zaradi maloštevilčnosti judovske skupnosti in skromne dediščine v Sloveniji. Foto: RTV SLO
mariborska sinagoga
V okviru evropskega dne judovske kulture si bo danes mogoče brezplačno ogledati razstavo ob desetletnici delovanja mariborske Sinagoge. V torek pa bodo v Sinagogi odprli razstavo starih judovskih razglednic iz zasebne zbirke Františka Banyaija iz Prage. Prireditve bodo potekale še v Ljubljani, Murski Soboti, Lendavi in na Ptuju. Foto: Pokrajinski muzej Maribor

Novi pristopi k popularizaciji in ohranjanju judovske kulturne dediščine Evrope narekujejo uporabo novih možnosti, ki jih ponuja današnji svet. "Sodobna tehnologija, predvsem spletna, nam namreč ponuja možnosti novih pogledov na že znane podobe, ki jih lahko hkrati predstavimo v povsem novem kontekstu," je sporočil Marjan Toš iz Sinagoge Maribor, ki je nacionalni koordinator projekta. Ob tem pa ne pozabljajo na spoštovanje zgodovinskih danosti in posebnosti posameznih okolij.
Skromna, a pomembna dediščina Judov na Slovenskem
Judovstvo je po Toševi oceni pustilo pečat na življenjskem slogu večine evropskih narodov in ljudstev, tako prek vrednot, ki jim sledi, kot tudi zaradi skupnega življenja Judov in Nejudov. Ta dediščina je na Slovenskem sicer skromna, a vendarle ohranjena in se v okviru projekta evropskega dne judovske kulture vsako leto skozi različne dejavnosti predstavlja širši javnosti.
"S tem projektom slovenski organizatorji tudi odpravljamo nekatere stereotipe o nepomembnosti judovskega življa na Slovenskem v preteklosti in zlasti v sodobnem času, ko smo soočeni z dejstvom, da imamo v Sloveniji eno najmanjših judovskih skupnosti v Evropi," dodaja.
Slovenija se je v projekt evropskega dne judovske kulture vključila leta 2006, ko so bile prireditve prvič organizirane v Ljubljani, Lendavi in Mariboru. Projekt se je nato razširil še na Mursko Soboto, Koper in Novo Gorico ter letos na Ptuj. "Torej tista mesta na območju zdajšnje Slovenije, ki so bila v preteklosti v različnih zgodovinskih obdobjih povezana s prisotnostjo judovskih skupnosti, njihovo zgodovino in kulturo," pojasnjuje Toš.
Razstave, predavanja, literarni in glasbeni dogodki
Prireditve, katerih častni pokrovitelj je predsednik republike Danilo Türk, bodo danes potekale v Mariboru, Ljubljani, Murski Soboti, Lendavi in na Ptuju. V Mariboru bo med 15. in 18. uro brezplačen ogled razstave ob desetletnici delovanja tamkajšnje sinagoge. Sledilo bo branje poezije judovske pesnice Rose Ausländer.
V Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti bo ob 18. uri popoldne judovske ljudske glasbe in poezije. Ob isti uri bodo v sinagogi v Lendavi odprli razstavo Zvezdna proga, ki ji bo sledil še koncert klasične glasbe judovskih avtorjev. V Domu kulture na Ptuju bo ob 18. uri literarno-glasbeni večer z Dušanom Šarotarjem.
V Ljubljani, kjer so evropski dan judovske kulture prehiteli že s petkovo otroško pravljično delavnico Luna na strehi v parku Navlje, bo danes med 10.30 in 14.30 na sedežu Judovske skupnosti Slovenije dan odprtih vrat, ob 15. uri pa bo imel Klemen Jelinčič Boeta na Židovski stezi v starem mestnem jedru predavanje o Judih na Slovenskem.
Več kot en dan
Dogodki se bodo razširili še nadalje v september. V torek bodo v Sinagogi Maribor odprli razstavo starih judovskih razglednic iz zasebne zbirke Františka Banyaija iz Prage, v četrtek pa bo v Literarni hiši Maribor literarni dogodek z naslovom Jella Lepman in zbrane judovske pravljice. V ptujski Miheličevi galeriji bodo v petek odprli razstavo Po sledeh judovske dediščine na Slovenskem.
Sklep dogajanja bo 23. in 24. septembra v Slovenski kinoteki, kjer bodo najprej organizirali sklop predavanj in nato še projekcijo filma Shoah v režiji Clauda Lanzmanna, kar bo tudi slovenska premiera tega filma iz leta 1985.