Drugo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.9 od 18 glasov Ocenite to novico!
Palača italijanske civilizacije
V Palači italijanske civilizacije (Palazzo della Civilta Italiana) je danes sedež podjetja visoke mode Fendi. Vsako izmed štirih pročelij palače tvori po devet krat šest obokov: devet, ker je toliko črk v besedi Mussolini, šest jih ima Benito. Foto: AP
Benito Mussolini
Benito Mussolini je prevzel oblast leta 1922, pred koncem vojne so ga ujeli italijanski partizani in ga brez sodnega postopka leta 1945 ustrelili ter njegovo truplo obesili na milanski bencinski črpalki. Foto: AP
Kongresna palača
Kongresna palača leta 1960, ko je na takratnih olimpijskih igrah v Rimu gostila tekmovanja v nekaterih izmed kategorij. Foto: AP

Fašistična arhitektura: devet obokov za devet črk priimka Mussolini, šest za ime Benito

Sprehod po rimski četrti EUR
19. marec 2017 ob 16:08
Rim - MMC RTV SLO

Velja, da večno mesto obiskovalcem ponuja spomenike iz domala vseh obdobij zgodovine, zadnje veliko obdobje mestne arhitekture pa je znano kot fašistično dvajsetletje.

Takrat so namreč začeli graditi tudi racionalistično primestno četrt - tako imenovani EUR -, ki naj bi svet prepričala o bogastvu, izvirnosti in silni moči Italije, nove kolonialne sile.

EUR je danes okrajšava za rimsko četrt Evropa, na začetku pa je predstavljal kratico za Svetovno razstavo v Rimu. Z njo so na 400 hektarjih primestnih polj - z novo monumentalno četrtjo - hoteli zaznamovati 20-letnico fašističnega režima. Ampak vmes se je začela druga svetovna vojna in Svetovne razstave tega leta ni bilo.

Veličastni kolosej kvadratne oblike
Razstave sicer ni bilo, ostala pa so veličastna poslopja, med njimi tudi kvadratni Kolosej, ki uradno nosi ime Palača italijanske civilizacije in v kateri je danes sedež podjetja visoke mode Fendi. Vsako izmed štirih pročelij palače tvori po devet krat šest obokov: devet, ker je toliko črk v besedi Mussolini, šest jih ima Benito.

Arhitekt in pooblaščenec za varstvo kulturne dediščine v tej četrti Francesco Innamorati glede teh "navideznih trdnjav" pove, da "v resnici ponujajo zelo zanimive, zlasti notranje perspektive, ki se dobro povezujejo in se tekoče navezujejo na zunanjost". "Mislim, da gre za brezčasno arhitekturo."

Na vrhu Kongresne palače je poletna kinoarena, kjer sicer še danes organizirajo sejme. V poslopju z imperialnim sprednjim in modernističnim zadnjim pročeljem so se leta 1960 celo sabljali. Ta rimska četrt je na takratnih olimpijskih igrah gostila tudi boks in košarko - v Športni palači arhitektov Piera Luigija Nervija in Marcella Piacentinija. "Četrt EUR predstavlja zadnje pomembno poglavje obdobja, ki je hotelo znova zagnati državo. Žal se je ta proces zaustavil. Podobno velikih urbanističnih projektov pozneje v Rimu ni bilo več," razloži Innamorati.

Četverica muzejev v četrti EUR
Središče nove četrti, kot si jo je zamislil fašistični režim, je vključevalo tudi štiri muzeje. V. d. direktorja Muzeja civilizacij Mario Mineo pove: "Gre za Muzej civilizacij, ki vključuje muzeje visokega srednjega veka, predzgodovinski etnografski muzej, muzej ljudskih obrti in muzej vzhodnih umetnosti Giuseppeja Tuccija." V Muzeju visokega srednjega veka posebno pozornost vzbudijo intarzirana marmorna tla - Opus Sectile. "Gre za okrasje bogate poznoantične vile. Stoji v Ostii zunaj mestnih vrat Porta Marina, v naselju iz 4. stoletja n. št. - gre za jedilnico," razloži arheologinja Francesca Pizziconi.

Direktor razstave, nacisti, Angleži in sedež uprave
Kot eno izmed pomembnih lokacij lahko omenimo še protiletalsko zaklonišče iz obdobja fašizma za 300 ljudi. Nad njim je prva dokončana stavba te četrti, v njej pa je uradoval direktor Svetovne razstave, ki je nikoli ni bilo. Iz nje so poveljevali nacisti med okupacijo in angleški vojaki po vojni - zdaj je tukaj sedež uprave celotnega kompleksa, ki je v državni lasti.

"Govorimo o 200.000 kvadratnih metrih površin. Vsa poslopja iz marmorja in lehnjaka, ki stojijo v osrednjem peterokotniku četrti, so v lasti družbe Eur, S. p. A. V lasti imamo tudi 70 hektarjev parkov," četrt EUR v številkah in materialih opredeli Roberto Diacetti, predsednik uprave podjetja Eur.

VIDEO
Fašistično dvajsetletje arhitekture v Rimu
P. G., Janko Petrovec, TV Slovenija
Prijavi napako
Komentarji
oziris.va
# 19.03.2017 ob 16:48
Kakorkoli, fašistično ali ne ... neverjetno veličastno izgleda! Nimaš kaj.
Sussudio
# 19.03.2017 ob 16:37
30. leta so bila nasploh zadnja leta arhitekture določenega nivoja. V fašistični Italiji sicer ponekod še bolj mogočno usmerjana.

Tudi v Ljubljani lahko še danes občudujemo arhitekturo 30. let. Tromostovje, Tržnica, Nebotičnik, Žale, nasploh plečnikova arhitektura iz 30 let... po drugi svetovni vojni pa arhitekturni polom.
braun
# 19.03.2017 ob 17:54
Povejmo za manj podučene, da del slovenske oziroma ljubljanske oblasti še vedno ocenjuje Plečnikovo arhitekturo kot fašistično.

Njihova abotna razlaga ima teoretično podlago v sociologu, ki je imel v zadnjih izdihljajih prejšnje oblasti močan vpliv na nekatere takratne študente in asistente fakultete za arhitekturo.

EUR prav tako kot Plečnikova sodi v arhitekturo perenis.
Lupo
# 19.03.2017 ob 16:54
obdobje mestne arhitekture pa je znano kot fašistično dvajsetletje

Prvič v slovenskem mediju beseda dvajsetletje. (ventennio)
politik kritik
# 19.03.2017 ob 22:34
Ja Italijani pac znajo. Je pa fasisticnih spomenikov po Italiji se ogromno. Zadnjic sem naprimer na kanalizacijskem pokrovu v centru Neaplja naletel kar na konkretni znak butarice in sekirice (tipicni znak fasizma, prej znak v starem rimu). Nekaj nepredstavljivega v Nemciji, na Japonskem pa tudi dopustno...

Skratka se ne sekirajo prevec. Pa zakaj bi se. Saj pri nas mamo tudi na vsakem koraki znake rdecih, pa so vzeli vec nedolznih zivljenj kot fasisti....
oziris.va
# 19.03.2017 ob 16:52
Sploh tista maketa, ki je vidna od 0:44 naprej. Če bi to uspeli realizirat ... WOW!
hehet
# 19.03.2017 ob 21:10
Zelo estetsko.
Sussudio
# 21.03.2017 ob 16:16
reorah
nasploh so komunisti uničevali zgodovinske zadeve katerim niso bili "naklonjeni". Zato pa so po naši državi razpadali (in ponekod še razpadajo) gradovi, cerkve...
Nekateri so bili namerno požgani oziroma porušeni.
raknac navi
# 19.03.2017 ob 17:02
Bi mogli pri nas pustit, da vsak predsednik sezida eno stavbo.
bad brains
# 19.03.2017 ob 22:01
Zelo lepo. Škoda, ker niso še Ljubljane malo pozidali.
dren111
# 20.03.2017 ob 10:30
vlupo, a zdej jih ni več tam pri vhodu v lado? samo tm pa res nimajo veze s fasizmom. majo te znake tud v ftancoskem parlamentu, pa ameriškem kongresu tudi. je to tak simbol oblasti ipd, kar so fašisti pol posvojili.
reorah
# 20.03.2017 ob 09:38
Italijani so mojstri. Zgodovino znajo izkoristiti za dodano kulturno vrednost. Pri nas se pa kregamo in želimo zgodovino izbrisati.
Lupo
# 20.03.2017 ob 08:35
na kanalizacijskem pokrovu v centru Neaplja naletel kar na konkretni znak butarice in sekirice (tipicni znak fasizma, prej znak v starem rimu). Nekaj nepredstavljivega v Nemciji

Do lani sta bila dva na kipih na vhodu v predsedniško palačo v Ljubljani.
vidnik2
# 19.03.2017 ob 21:08
Jp, te zgradbe se spominjam iz filma Titus Andronicus, daje zelo vojaški vtis.
raknac navi
# 20.03.2017 ob 07:18
Razlika je v tem, da so fasisti pobijali nase, na nasem ozemju. Rdeci pa izdajalce.
Kazalo