Letos je šele tretjič v zgodovini, da je na vrhu lestvice najvplivnejših v umetnosti dejansko - umetnik. In prvič, da je ženska. (Pred njo sta častno mesto branila Aj Vejvej leta 2011 in Damien Hirst leta 2008). Foto: AP
Letos je šele tretjič v zgodovini, da je na vrhu lestvice najvplivnejših v umetnosti dejansko - umetnik. In prvič, da je ženska. (Pred njo sta častno mesto branila Aj Vejvej leta 2011 in Damien Hirst leta 2008). Foto: AP
Hito Steyerl
Ime Hito Steyerl širši javnosti morda ni znano, a profesorica novih medijskih umetnosti v Berlinu je v strokovnih krogih globoko spoštovana po zaslugi svojih videov, inštalacij in "performans predavanj". Foto: EPA

Letos je šele tretjič v zgodovini, da je na vrhu lestvice, ki odraža razmerja moči in veljave na današnjem umetniškem prizorišču, dejansko - umetnik. In prvič, da je ženska. (Pred Hito Steyerl sta častno mesto branila Aj Vejvej leta 2011 in Damien Hirst leta 2008).

Ideje štejejo več kot denar
Revija ArtReview je odmevno lestvico Power 100, ki jo pripravi vsako leto, objavila v petek. Revija s pomočjo piscev, umetnikov, kustosov in kritikov ocenjuje, kako so posamezniki ali skupine v zadnjem letu s svojimi idejami in delom vplivali na umetniško sceno. Kot je pojasnila revija, so letos na lestvici prednost dobili umetniki z radikalnimi političnimi zamislimi ter vplivni filozofi in misleci.

V Berlinu živeča 51-letna umetnica Hito Steyerl po navedbah revije v svojih videoposnetkih in instalacijah sledi zgodovinski in politični pripovedi ter se pri tem dotika tem digitalne kulture in identitete. V svojih akademskih zapisih in performativnih predavanjih je brezkompromisno odkrita.

Letos se je s svojimi deli predstavila v okviru projekta Skulptur Projekte Münster in na razstavah v Buenos Airesu, Köbenhavnu, Düsseldorfu, Gwacheonu, Helsinkih, New Yorku, Sao Paulu, Torinu in na Dunaju.

Umetnica, ki je lani zasedla sedmo mesto, je na vrhu zamenjala kustosa in umetniškega direktorja londonskih galerij Serpentine Hans-Ulricha Obrista.

Na drugo mesto je revija postavila konceptualnega umetnika, ki se pri svojem delu osredotoča na človekov vpliv na okolje, Pierra Huygheja, na tretjem mestu pa se je znašla teoretičarka znanosti, tehnologije in feminizma Donna Haraway.

Aj Vejvej šele na 13. mestu
Med imeni, ki jih izpostavlja revija, so še filozof in sociolog Bruno Latour na devetem mestu ter teoretičarka Judith Butler in avtor Chris Kraus, ki sta se z 48. oz. 77. mestom prvič znašla na seznamu. Po prepričanju revije je njuno delo prispevalo, da je v središču čedalje bolj vprašanje spolov in spolnosti.

Na 11. mesto se je uvrstil fotograf Wolfgang Tillmans, ključen pri umetniški kampanji za obstanek Velike Britanije v EU-ju in kampanji proti nemški desničarski stranki AfD. Umetnik in aktivist Aj Vejvej, stari znanec lestvice, pa je končal na 13. mestu.

Na vrhu lestvice so se v zadnjih letih vselej pojavljali kustosi in galeristi. Tokrat sta najvišje, na četrtem in petem mestu, poljski kustos in umetniški vodja documente 14 Adam Szymczyk ter v Nemčiji rojeni newyorški galerist David Zwirner.