Drugo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.0 od 23 glasov Ocenite to novico!
René Descartes in švedska kraljica Kristina (litografija, 18. stol. - detajl)
Nova 'teorija zarote' predpostavlja, da je bila Descartesova misel preprosto prevec prekucniška, da bi mu cerkveni krogi pustili vplivati na švedsko kraljico.
Rene Descartes
Descartes je iz vere pregnal sholastično vero v avtoriteto in iskal metodo, po kateri bi prišel v filozofiji do spoznanj, ki bi bila tako zanesljiva kot matematična dognanja.

Dodaj v

Je Descartesa umoril katoliški duhovnik?

Teorija, ki zveni kot zaplet napetega romana
15. februar 2010 ob 11:54
Berlin - MMC RTV SLO

Filozof, ki je s slavnim dokazom za obstoj jaza - cogito ergo sum - človeka postavil v središče stvarstva, morda ni umrl zaradi ledenih soban na švedskem dvoru. Nova teorija trdi, da je bil umorjen.

René Descartes, eden najvplivnejših, najpomembnejših, pa tudi najizvirnejših mislecev v zgodovini Evrope - je umrl manj kot eno leto po tem, ko je na povabilo švedske kraljice Kristine odšel v Stockholm, da bi jo poučeval filozofijo in ustanovil akademijo znanosti. Vendar pa sta ostra švedska zima in čudaška špartanska navada mlade kraljice, da se je z njim pogovarjala ob petih zjutraj v nezakurjeni knjižnici na dvoru (kamor se je moral še pripeljati iz mesta), načeli njegovo zdravje in pripomogli k njegovi prezgodnji smrti. Že prvo zimo je zbolel za pljučnico, kar je bilo za slabotnega človeka, nevajenega skandinavske zime, usodno - taka je vsaj "uradna" zgodba.

A zdaj je nemški akademik in kartezijanski izvedenec Theodor Ebert z Univerze v Erlangenu po letih prečesavanja pariških arhivov postavil precej bolj zloveščo hipotezo: trdi, da Descartes ni umrl naravne smrti, ampak naj bi mu "zavdala" z arzenikom prepojena hostija, ki mu jo je podtaknil katoliški duhovnik.

Ebert verjame, da je Jacques Viogué, misijonar, ki je v tistem času delal v Stockholmu, Descartesa odstranil, ker se je bal, da bo Francozove radikalne teološke ideje spodkopale pričakovano spreobrnitev kraljice protestantske dežele v katoliško vero. "Viogué je bil na tekočem o katoliških težnjah kraljice Kristine; zelo verjetno je, da je v Descartesu videl oviro njeni spreobrnitvi v "pravo" vero," piše Ebert v knjigi Der rätselhafte Tod des René Descartes (Skrivnostna smrt Renéja Descartesa), povzema pa britanski The Guardian.

Na Descartesa, ki je bil sicer vzgojen v katoliški veri, je s sumom gledalo več njegovih teoloških "kolegov": njegova racionalistična misel, ki predpostavlja, da je res samo to, kar se da jasno in razločno spoznati (zanesljiva sta torej le dvom kot takšen in z njim obstoj dvomečega), je bila v očeh mnogih nezdružljiva z dogmo transsubstantiacije, torej vere v spremembo bistva kruha in vina v bistvo Kristusovega telesa in krvi. "Viogué je bil prepričan, da je bila Descartesova metafizika še najbolj podobna kalvinistični 'hereziji'", piše Ebert.

Simptomi ne kažejo na pljučnico
Njegovo teorijo so akademski krogi za zdaj sprejeli z veliko skepse: že od filozofove smrti februarja 1650 namreč velja, da svet za očeta novoveške filozofije prikrajšala pljučnica. Ebert pa trdi, da se ta teorija z dejstvi preprosto ne sklada: Descartesov zdravnik, neki Van Wullen, je že po pacientovi smrti v pismu kolegu razkril, da je v pokojnikovem urinu deset dni pred smrtjo našel nekaj neobičajnega (Ebert predpostavlja, da kri). Najprej je izgubil apetit, nato se je pritoževal nad slabostjo in vročino, osmi dan pa je kolcal in celo bruhal žolč. "To niso simptomi pljučnice, ampak zastrupitve, najverjetneje z arzenikom," piše Nemec, ki je ugotovil, da je filozof zdravnika prosil, naj mu predpiše bljuvalo. "Kaj drugega naj to pomeni, kot to, da je Descartes, ki je bil dobro seznanjen z medicino tistega časa, tudi sam menil, da je bil zastrupljen?"

Miru ni našel niti po smrti
S smrtjo pa Descartesovih težav še ni bilo konec: ker je bil katoličan v večinoma protestantski deželi, so ga pokopali v Stockholmu. Pozneje so ga sicer prenesli v Francijo, a tam še tri stoletja in pol po smrti njegovi ostanki počivajo na dveh koncih Pariza: telo v cerkvi Saint Germain-des-Près, lobanja pa v Muzeju človeka. Za glavo so ga skrajšali 16 let po smrti - šele v 19. stoletju se je vrnila v Francijo (odstopil ji jo je neki švedski kemik), a je niso zakopali nazaj k telesu, ampak prenesli v muzej.

Ana Jurc
Prijavi napako
Komentarji
manrose.
# 15.02.2010 ob 13:19
Descartes = Kartezij. Prvi priimek je v francoščini, drugi v latinščini.

@ideja: Bo treba prebrati še kaj drugega kot Sv. pismo, npr. vsaj biografijo Descartesa in njegovih del, idej itd.
manrose.
# 15.02.2010 ob 13:19
Descartes = Kartezij. Prvi priimek je v francoščini, drugi v latinščini.

@ideja: Bo treba prebrati še kaj drugega kot Sv. pismo, npr. vsaj biografijo Descartesa in njegovih del, idej itd.
johan-kg
# 15.02.2010 ob 12:16
Oh, star recept za povečano prodajo knjige. Znana oseba, v tančico zavita smrt in pa - jasno - katoliška cerkev. Dan Brown med znanstveniki!
silverwolf
# 15.02.2010 ob 13:18
Odkril je nekaj kar bi lahko ogrozilo spreobrnilo mišljenje ljudi... ni bilo po svetem pismu in naukih cerkve. Papež ga je v tistem času dal z lahkoto likvidirati. Kot mnoge druge ki so hoteli iti naprej z znanostjo. Vse v imenu ''vere''.
tonek
# 15.02.2010 ob 12:48
Ali 'vas' sicer zanimiv prispevek lahko opremite z virom? Npr.:
http://www.guardian.co.uk/world/2010/feb
/14/rene-descartes-poisoned-catholic-priest

Pa se to: ali veste, kaj to pomeni, če rečete 'Kartezijanski filozof' ?
Kemik
# 15.02.2010 ob 15:32
ideja, se strinjam. Descartes je v svojem racionalizmu filozofsko dokazal Boga in to v povsem katoliškem duhu. Prav on pa naj bi bil tisti, ki bi švedsko kraljico najbolj prepričal, da se spreobrne v katoliško vero, ne katoliški duhovniki. To, da je bil umorjen, se je govorilo že kar veliko časa in se zdi tudi kar možno. Če je bil katoliški duhovnik, je to zaradi tega, ker bi mu Descartes pri spreobrnitvi kraljice vzel slavo, da on ne bi imel kaj vpliva, mnogo bolj možno pa je, da je Renéja umoril kateri od protestantskih duhovnikov ali celo kdo izmed kraljeve družine (ter krivdo zvalil na katoliškega duhovnika, kako značilno), saj Švedom in tamkajšnjim protestantom seveda ni bilo prav nič pogodu kaj takšnega. Sicer smo v nasprotni smeri podobne stvari videli pri Bloody Mary oz. Mariji Stuart (sicer v povezavi z anglikanstvom), toda tudi protestanti niso bili angelčki glede tega. Ta zgornji članek se mi zdi povsem enostranski in z nekim namenom prevračanja zgodovine. Domneve so domneve, tudi glede Ludvika Bavarskega in njegove smrti, pa glede Mozartove smrti, ki je bil prostozidar. Sicer vsem priporočam v branje zanimivo knjigo Največje skrivnosti preteklosti, kjer o teh in podobnih primerih piše res veliko, sem si tudi z veseljem prebral vse skupaj.
en_pameten
# 15.02.2010 ob 15:07
Mislim, torej mislim, da sem :)
frodik
# 15.02.2010 ob 13:14
V vsebino članka se ne bi spuščal, bi pa avtorico članka prijazno povabil k temu, da naj ne išče vedno senzacionalnih novic, temveč zapise in novice, ki temeljijo na zgodovinskih in znanstvenih dejstvih. Torej malo več objektivnosti bi prišlo še kako prav.
brooko
# 15.02.2010 ob 12:59
@ tonek. Ne očitno ne vedo. Kot tudi ne, kdo je Kartezij:DDD
Dragoon
# 15.02.2010 ob 15:59

ideja
Descartes - katoličan, naj bi deloval proti temu, da se kraljica spreobrno v katoliško vero? Nesmisel.


Ni vse tako nesmiselno kot se zdi na prvi pogled ...
Svetoslav
# 15.02.2010 ob 12:10
čisto možno,
vatikanci so vsega zmožni
bušman
# 17.02.2010 ob 13:09
Bah, zdaj pa špekulira, kaj se je dogajalo pred 400 leti. Seveda vse z namenom, da blati katoliško Cerkev. Vi pa temu verjamete.
ideja
# 15.02.2010 ob 13:07
Descartes - katoličan, naj bi deloval proti temu, da se kraljica spreobrno v katoliško vero? Nesmisel.
skcaminoreal
# 15.02.2010 ob 12:38
Svetoslav:
čisto možno,
vatikanci so vsega zmožni


Kako, a ni samo partija vsega zmožna?
Saj je to že davno dokazano, sveti slavček!
Kazalo