Ivan Stopar, ki je vodil obnovo številnih kulturnih spomenikov, je s svojim konservatorskim delom dosegel, da so iz ruševin zrasli gradovi, ki imajo nov namen in novo poslanstvo. "Živa" priča tega je grad Podsreda, za mnoge pozabljeno obrobje, za Stoparja pa spomenik, ki ga je proslavil v vsej Evropi, je ob Stoparjevem jubileju zapisal umetnostni zgodovinar Gojko Zupan.

Dobitnik Steletove nagrade
Stopar se je 13. maja 1929 rodil v Ljubljani. Diplomiral in doktoriral je na ljubljanski filozofski fakulteti. Dolga leta je bil konservator na celjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in nekaj let njen ravnatelj. Prejel je več nagrad, leta 1992 tudi stanovsko Steletovo nagrado. Njegova bibliografija obsega okoli 50 samostojnih publikacij in vsaj toliko razprav ter člankov v strokovnih glasilih. Napisal je več kulturnozgodovinskih vodnikov, v katerih je med drugim opisal opatijsko cerkev v Celju, Stari grad nad Celjem, Celje, Rogaško Slatino, Velenjski grad in Rogatec.

Ljubljančan je "prvi ambasador" Štajerske
V knjigi Sprehodi po stari Ljubljani je bralcu odkril številne skrivnosti hiš in ljudi, ki so v njih živeli, sicer pa je predvsem "ambasador" Štajerske in gradov. Izza ozko arhitekturnih zidov je prestopil med "promotorje gradov kot središč življenja, kot zakladnic legend, zgodovine, tradicij", je zapisal Zupan.

Stopar je tudi avtor knjig Razvoj srednjeveške grajske arhitekture na slovenskem Štajerskem (1977), Gradovi na Slovenskem (1989), Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji I-V (1990-1993), Grajske stavbe v osrednji Sloveniji I-II (1996-2000) in drugih. Kot zadnja je izšla knjiga Hrami tišine, življenje v srednjeveških hramih na Slovenskem, posvečena njegovi 80-letnici.

Strokovne, a vse prej kot suhoparne oddaje
Prvi v arhivu RTV Slovenija ohranjeni posnetki nastopov dr. Stoparja izvirajo iz začetka sedemdesetih let, ko je bil srce in duša takrat še mladega celjskega spomeniškovarstvenega zavoda. Do srede osemdesetih let je s svojimi mnenji in komentarji nastopal kot gostujoči strokovnjak v Kulturnih diagonalah in drugih oddajah. Leta 1990 je nastala obsežna dokumentarna serija trinajstih oddaj Gradovi na Slovenskem, prvi in še danes nedosežen televizijski projekt s tega področja. Po izdaji zgoraj omenjene knjige, s katero se je Stopar oddolžil svojemu rojstnemu mestu, je nastala še zahtevna serija desetih dokumentarno-igranih oddaj Sprehodi po stari Ljubljani.

Izdaja po eno knjigo na leto
Jubilant je tudi bibliofil, ki mu ne uide nobena podrobnost na področju tiska, ponatisov starih knjig, razglednic, zemljevidov ali vedut suit. Širši javnosti jih je odkril ne le kot zgodovinski vir, ampak bolj kot del življenja določenega časa, kot pričo, umetniški izdelek. Meta Pipan je v zadnjih 20 letih za založbo Viharnik uredila prav toliko njegovih knjig; dolgoletno sodelovanje so nedavno kronali z izdajo knjige Hrami tišine: življenje v srednjeveških samostanih na Slovenskem. Knjiga je napisana esejistično, obravnava pa "postojanke" vseh redov na naših tleh (benediktincev, cistercijanov, kartuzijanov, viteških redov - križnikov in maltežanov - frančiškanov in dominikancev): Gornji grad, Stična in Kostanjevica na Krki, Žiče, Jurklošter, Bistra in Pleterje, Ptuj, Piran, Mekinje, Studenice, Velesovo, Radlje ob Dravi, Komenda pri Kamniku in Velika Nedelja. "Pravkar mi je oddal rokopis z naslovom Podobe Slovenije, ki govori o slovenskih vedutah 17. in 18. stoletja, in upam, da bom ob njegovi 90. letnici lahko nazdravila uspehu, da sva v zadnjih 10. letih izdala nadaljnjih 10 knjig," je optimistična Pipanova.

A. J.