Jerzy Bohdan Szumczyk je, kot pravi sam, s svojo stvaritvijo skušal "opozoriti na tragedijo in trpljenje žrtev posilstva" med drugo svetovno vojno, "s katerima se ni mogel sprijazniti".

Tožilstvo je najprej sicer napovedalo, da ga bodo obravnavali zaradi podpihovanja rasnega in nacionalističnega sovraštva (za kar bi lahko šel v zapor tudi za dve leti), a so po včerajšnjem poročanju poljskih medijev primer opustili. "Tožilstvo v dejanjih storilca ni ugotovilo zločina," je v imenu okrožnega tožilstva potrdila Jolanta Janikowska-Matusiak. Primer so zdaj predali policiji, ki lahko umetniku za izvajanje "nespodobne potegavščine" izreče kazen do 1.500 zlotov (približno 360 evrov).

Szumczyk je kip - seveda brez uradnega dovoljenja - postavil v javni park pristaniškega mesta ob spomenik iz komunističnih časov; kip tanka je poklon Rdeči armadi, ki je mesto leta 1945 osvobodila izpod nacistične okupacije, je poročal Der Spiegel.

Kamen spotike je bolj kot lokacija seveda tematika: Szumczyk je upodobil ruskega vojaka v naravni velikosti (da je Rus, vidimo po njegovi čeladi), ki kleči med nogami visoko noseče ženske na tleh. Z eno roko jo vleče za lase, z drugo pa ji v usta meri s pištolo. Umetnino je naslovil Komm, Frau (Pridi, ženska).

Ogorčen ruski odziv
Policija je kip sicer po nekaj urah odstranila - a incident ni ostal neopažen. Po poročanju časopisa Moscow Times je ruski veleposlanik na Poljskem Aleksander Aleksejev "globoko ogorčen"; prepričan je, da je Szumczyk "s svojo psevdoumetnostjo onečastil spomin na 600 tisoč sovjetskih vojakov, ki so žrtvovali svoja življenja v boju za svobodo in samostojnost Poljske". Aleksejev je tudi pozval k "primernemu odzivu" poljskih oblasti.

Spomenik že, a ne na tak način
Celotni incident je v zadnjem tednu odmeval tako v poljskih medijih kot na spletnih forumih. Številni kipa ne interpretirajo kot žalitev ruskih vojakov, ampak kot nemi krik žrtev - drugi pa opozarjajo, da se je spolno nasilje dogajalo na vseh straneh fronte, in ne le med drugo svetovno vojno. Novinar Marek Gorlikowski je v kolumni za časopis Gazeta Wyborcza denimo zapisal: "Tak spomenik niti slučajno ni primeren način komemoracije žrtev posilstva." Postaviti bi bilo treba stalen spomenik, še dodaja, morda v Muzeju druge svetovne vojne v Gdansku, taki nočni performansi gotovo niso primeren pristop.

Posilstva žensk, ki so jih zagrešili sovjetski vojaki, so bila še posebej pogosta v zadnjih mesecih vojne, natančne številke pa seveda niso znane - nekatere ocene številko postavljajo celo v bližino dveh milijonov. Največ žrtev je bilo med Nemkami, pa tudi med Rusinjami in Poljakinjami, osvobojenimi izpod nemške oblasti. V Rusiji kakršni koli zločini Rdeče armade med drugo svetovno vojno večinoma ostajajo tabu.