Premožni kitajski zbiratelji umetnosti so v preteklih letih na dražbah cene tako kitajske kot zahodnjaške umetnosti pomagali držati v stratosferi. Za Modiglianijev Ležeči akt je, denimo, neznani kitajski kupec lani na dražbi odštel 170,4 milijona dolarjev, kar je druga najvišja vsota, kar jih je bilo kdaj doseženih na dražbah.

V New Yorku vsako leto sredi marca poteka "azijski teden": deset dni dražb in vodenih ogledov galerij, ki veljajo za barometer azijskega trga z umetninami. Letos je dražbena hiša Sotheby's imela najnižji skupni znesek prodaj po letu 2013. Njihovi tekmeci, Christie's, so v tem obdobju prodali za 37 milijonov dolarjev umetnin, kar je manj kot četrtina vsote, ki so jo v azijskem tednu nabrali lani. Na več dražbah v obeh hišah je med 30 in 40 odstotki ponujenih del ostalo neprodanih.

"Stvari so se že nekaj časa približevale vrelišču in nobenega dvoma ni, da se je položaj začel ohlajati," je komentiral John Berwald, lastnik galerije Berwald Oriental Art, ki je v azijskem tednu prodajala primerke kitajskega porcelana iz poznega 17. stoletja.

Lani so zaslužki deloma v take višine poskočili tudi zato, ker so pri Christie's na prodaj ponudili redko, dragoceno zasebno zbirko - letošnji upad pa je, nasprotno, pač znanilec svetovnih gibanj.

Hitrejši upad kot v svetovnem merilu
Kitajski trg z umetninami je v letu 2015 upadel za 23 odstotkov (na 11,8 milijarde dolarjev), medtem ko se v svetovnem merilu ta številka giblje okrog 7 odstotkov.

Za največje dragocenosti bodo vedno kupci
Kitajski zbiratelji predstavljajo 19-odstotni delež trga, in "zimzelene klasike", denimo primerki klasične kitajske umetnosti, gredo dobro v promet kljub upadanju gospodarske rasti. "Za najbolj cenjene predmete ne manjka kupcev," je večna resnica, ki jo pozna tudi Jonathan Stone, predsednik oddelka za azijsko umetnost pri Christie's. So pa zato kupci letos "obsedeli na svojih rokah", ko so šli pod dražbeno kladivo malo manj iskani primerki keramike in pohištva.

Ker so morali v zadnjem času celo milijarderji malce oklestiti svoje nakupovalne navade, postajajo kitajski kupci pri svojih nakupih bolj selektivni, opaža newyorški galerist James Lally, ki je v letošnjem azijskem tednu prodal približno 80 odstotkov svoje zaloge izdelkov iz žada. "Spustiti se moramo spet na Zemljo. Po dveh, treh desetletjih evforije smo se znašli na veliko zrelejšem tržišču, kjer ljudje veliko bolj gledajo na cene."