Pod umetniškim vodstvom Andreje Rauch Podrzavnik bo ekipa ustvarjalcev v Muzeju moderne in sodobne umetnosti Reka tri dni v srečanju z gosti delila vprašanja o (praznem) prostoru, o (napačnem) času in o tem, da bi skoraj vedno to nekaj moralo biti nekaj drugega. Foto: Nada Žgank
Pod umetniškim vodstvom Andreje Rauch Podrzavnik bo ekipa ustvarjalcev v Muzeju moderne in sodobne umetnosti Reka tri dni v srečanju z gosti delila vprašanja o (praznem) prostoru, o (napačnem) času in o tem, da bi skoraj vedno to nekaj moralo biti nekaj drugega. Foto: Nada Žgank

Na splošno pa bi lahko za Andrejo Rauch trdili, da je njeno plesno ustvarjanje izrazit primerek tistega plesa, ki ga francoski filozof Alain Badiou bere kot opozicijo koreografiji: ples je tisto, kar se uspe izmakniti diktatu koreografije.

Rok Vevar

Njen fokus zanimanja je začetek pred začetkom, misel, ki sproži, da se nekaj zgodi, razlog za gib. Usmerjeni v to točko so leta 2010 Andreja Rauch Podrzavnik, Ivana Peranić in Josip Maršić začeli projekt, poimenovan Nezaznaven vzgib, in ga v pilotni obliki kot krajšo predstavo predstavili občinstvu na Reki.

Štiri leta pozneje Andreja Rauch Podrzavnik z novimi sodelavci nadaljuje v razvijanju točke vzgiba, torej pri ideji, kje se nekaj začne. Od 15. do 17. novembra bo Muzej moderne in sodobne umetnosti na Reki postal mesto srečanja in ustvarjalnega procesa, v katerem bodo postavljena številna vprašanja o (praznem) prostoru,(napačnem) času in o tem, da bi skoraj vedno to nekaj moralo biti nekaj drugega.
Skupinska koreografija v praznem prostoru
Kot pojasnjujejo ustvarjalci, je prazen prostor kot belo platno za koreografijo, poln možnosti, odprt in pripravljen za začetni trenutek. Koreografija se oblikuje skozi kompozicijo teles oziroma figur v prostoru, skozi spremenljive oblike praznega prostora med telesi oziroma figurami in skozi odnose med telesi in prostorom.
Koreografijo tako v času trajanja razstave izoblikujejo vsa telesa v prostoru, tako ustvarjalcev kot obiskovalcev. Na začetku dogodka kot nadomestku njegovega odprtja bo prostor ustvarjalo gibanje, njegova poezija srečevanj in komunikacije. Te oblike bodo v drugem dnevu "prevedene" v druge umetniške medije, tretji dan pa uporabljene v razstavi, poimenovani Neavtorizirano.
Izkušnja ustvarjalnega procesa
Za tri dni bo tako muzej postal mesto srečanja različnih skupin. Format srečanja kombinira različne elemente umetniškega delovanja, kot so predstava, razstava, delavnica in drugo. Želja ustvarjalcev je, da obiskovalcem omogočijo izkušnjo ustvarjalnega procesa, pri katerem v posameznih fragmentih sodelujejo in vanj vnesejo svoje videnje.
Koncept projekta je zasnovala Andreja Rauch Podrzavnik, kot soavtorji pa nastopajo še Ivana Peranić in kolektiv zavoda Federacije. V izvedbi projekta sodelujejo poleg avtorice še Ivana Peranić, Ivan Samsa, Rok Vevar, Kate Foley, Samo Jurečič, Josip Maršić in gosti.
Ples kot tisto, kar se izmakne diktatu koreografije
Andreja Rauch Podrzavnik je koreografinja in avtorica več projektov, za katere je prejela več nagrad (Dance Europe, Critics' choice leta 2003 za Tipke, Povodni mož leta 2004 za predstavo Kostanjevo rjava, nagrado strokovne žirije festivala Gibanica leta 2007 za Tkalce). Diplomirala je na londonski šoli za sodobni ples, magistrirala iz plesnega videa.
Njeno zanimanje je usmerjeno v konfrontiranje različnih formatov dogajanja, da bi tako komponirala različne načine gledanja. Njeno plesno ustvarjanje je Rok Vevar opredelil kot "izrazit primerek tistega plesa, ki ga francoski filozof Alain Badiou bere kot opozicijo koreografiji: ples je tisto, kar se uspe izmakniti diktatu koreografije".

Na splošno pa bi lahko za Andrejo Rauch trdili, da je njeno plesno ustvarjanje izrazit primerek tistega plesa, ki ga francoski filozof Alain Badiou bere kot opozicijo koreografiji: ples je tisto, kar se uspe izmakniti diktatu koreografije.

Rok Vevar