Da je kultura obravnavana kot domnevno najmanj pomemben in zaželen resor, je v domači politiki po trditvah KOKS-a stara navada. "Pravkar slišimo, da se ta pogubna zgodba ponavlja, da namreč kadrujete po strankarski pripadnosti in ključu, ne pa po strokovni kompetentnosti. Prvo znamenje, da s prebojem in z drugačnim upravljanjem države mislite resno, bo, če boste to prakso radikalno prekinili. V stroki oz. na polju kulture in ustvarjalnosti imamo na voljo dovolj kompetentnih kandidatov za mesto ministra," so zapisali v KOKS-u, kjer si želijo "resnega soočenja o kulturni (šolski in znanstveni) politiki".

Najdonosnejša investicija je v kulturo
Kultura po mnenju KOKS-a ni zgolj in ne predvsem tržnica razvedril za prosti čas, temveč proces in vrednostni sistem, brez katerega skupnost ne more obstajati, polje in produkt najustvarjalnejših sil, na katerem in s katerim se skupnost legitimira; ne ustvarja družba kulture, ampak kultura ustvarja družbo. Kultura ni strošek, ampak investicija, in ravno investicije v kulturo se, tako KOKS, kažejo kot najdonosnejše.

Z demokratizacijo pa se je "v našo politiko vrnil ruralni, liberalno-klerikalni kulturni boj". "Danes je kultura stisnjena z obeh strani, tako s klerikalne kot z liberalne. Klerikalci jo potiskajo v najbolj okorelo cerkev, današnji 'liberalci' pa na t. i. svobodni trg, v komercializacijo in podreditev ideologiji potrošništva. Ne gre zgolj za neustrezno kulturno politiko, odnosi znotraj kulture same so načeti, podobno kot so načeti vsi odnosi v družbi kot celoti," so prepričani v KOKS-u.

Ravnanje države s kulturo je po mnenju KOKS-a v nasprotju s siceršnjo razvitostjo naše družbe in preprečuje nujen razvojni preboj. Ker bi bilo treba kulturno politiko korenito prenoviti, predlagajo deset izhodišč, na katerih naj temelji kulturna reforma.

Za avtonomijo, debirokratizacijo in boljši položaj samozaposlenih
Po presoji KOKS-a bi bilo treba zagotoviti avtonomijo ter dialog med kulturo in politiko; ločiti upravljanje kulture od politike; odločanje o sredstvih na vseh področjih kulture prepustiti agencijam oziroma ustreznim ustanovam po zgledu Javne agencije za knjigo RS in Slovenskega filmskega centra; debirokratizirati in poenostaviti postopke, zlasti javne razpise; okrepiti funkcionalno upravljanje oz. samoupravo po področjih, se pravi vlogo strokovnih združenj, zbornic in stanovskih društev; zagotoviti pluralnost organiziranja in avtonomnost posameznih področij; kulturo organizirati kot podsistem družbe, ki bo v navezi z drugimi podsistemi, še zlasti z gospodarstvom; zagotoviti ustrezen položaj samozaposlenih; spodbujati upoštevanje domačih in tujih dobrih praks ter znova "doseči podporo neodvisni umetnosti v EU-ju, saj jo načenja pod parolami o dostopnosti in enotnem trgu skrita evropska politika komercializacije".