Drugo
(6)
9. Grošljev simpozij
"O kupljivo mesto, obsojeno na skorajšnji propad, če bo le našlo kupca!" je v 1. stoletju pred našim štetjem zapisal Gaj Salustij Krisp v Vojni z Jugurto. Foto: ZRC SAZU
ZRC SAZU
Predavanja 9. Grošljevega simpozija potekajo v Atriju ZRC-ja na Novem trgu in v Dvorani Zemljepisnega muzeja v Gosposki ulici. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
Milena Mileva Blažić
O motivu korupcije v pravljicah bo spregovorila profesorica na ljubljanski Pedagoški fakulteti ter raziskovalka na področju humanistike, literarne vede in mladinske književnosti Milena Mileva Blažić, ki je pod drobnogled vzela med drugim Obutega mačka in Deklico z vžigalicami. Foto: BoBo

Korupcija v starem in srednjem veku: v različnih oblikah skozi čas prisotna praksa

9. Grošljev simpozij med 6. in 8. marcem
6. marec 2018 ob 09:33
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Pod naslovom O urbem venalem! (O, kupljivo mesto!) se letošnji Grošljev simpozij posveča vprašanjem korupcije v starem in srednjem veku in v okviru 11 predavanj raziskuje temo, ki se doslej ni pogosto obravnavala v zgodovinski perspektivi.

Beseda korupcija izvira iz latinskega glagola corrumpere, ki pomeni dobesedno kvariti, zato bi bil najustreznejši prevod zanjo preprosto kar pokvarjenost - bodisi fizična bodisi moralna pokvarjenost, h kateri sodi tudi podkupljivost.

Vendar se je v slovenščini kot strokovni izraz za nezakonito dajanje in sprejemanje nagrad namesto splošnejše in morda bolj moralistične pokvarjenosti uveljavila tujka, so besede klasične filologinje in prevajalke Nade Grošelj povzeli v sporočilu za javnost. Kot so še zapisali, je korupcija stara toliko kot človeštvo, le da se pojavlja v različnih oblikah in da bi tisto, kar včasih ni veljalo za korupcijo, danes takoj označili za koruptivno prakso ali obratno.

Simpozij, ki nosi ime po akademiku in dolgoletnem profesorju Filozofske fakultete v Ljubljani Milanu Grošlju (1902–1979), letos poleg Nade Grošelj organizirajo še Marjeta Šašel Kos in Anja Ragolič z Inštituta za arheologijo ZRC-ja SAZU-ja ter David Movrin s Filozofske fakultete. Sicer pa na tridnevnem znanstvenem srečanju med sodelujočimi prevladujejo klasični filologi in zgodovinarji.

Najdlje v preteklost bo segel prispevek Vladimirja Simiča z ljubljanske Pravne fakultete, ki bo predstavil manjši primer korupcije v izobraževanju iz časa sumerske države. Boris Vezjak s Filozofske fakultete v Mariboru bo v kontekstu moralne korupcije spregovoril o Sokratu in njegovem kvarnem vplivu na mladino.

Korupcija kot zgodovinopisni topos
Gregor Pobežin z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC-ja SAZU-ja je pripravil predavanje o korupciji kot zgodovinopisnem toposu, v katerem bo predstavil odlomke iz del posameznih antičnih zgodovinopiscev, zlasti Salustija, v katerih se ti lotevajo korupcije. Matej Hriberšek bo spregovoril o politični korupciji v pozni (rimski) republiki, Aleš Maver pa o podobah korupcije v latinskem krščanskem zgodovinopisju v pozni antiki.

S prispevkom Motiv korupcije pri Plutarhu bo drugi dan simpozija uvedla klasična filologinja, prevajalka, urednica in raziskovalka Maja Sunčič. Mladi raziskovalec na ljubljanski Filozofski fakulteti Matej Petrič bo predaval o korupciji in elitah v pozni antiki.

Odtujevanje umetniških del v antiki
Katarina Šmid s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem bo spregovorila o odtujevanju umetniških del v antiki, kar so nekateri imeli za legitimno pravico zmagovalca. Drugi dan simpozija bo sklenilo predavanje Igorja Grdine z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC-ja SAZU-ja, ki bo predstavil primer tako imenovanega samovoljnega darovanja, ki ga je zasledil v listini bana Kulina.

Korupcija, pravljice in komedija
Tretji, torej zadnji dan simpozija bodo v ospredju pravljice in komedija. O motivu korupcije v pravljicah bo spregovorila profesorica na ljubljanski Pedagoški fakulteti ter raziskovalka na področju humanistike, literarne vede in mladinske književnosti Milena Mileva Blažić, ki je pod drobnogled vzela med drugim Obutega mačka in Deklico z vžigalicami. Filozofinja, literarna kritičarka in publicistka Ignacija Fridl Jarc pa bo predstavila korupcijo v Aristofanovi komični preobleki. Sledila bo uprizoritev druge Aristofanove komedije - Ptiči v izvedbi študentov Oddelka za klasično filologijo na Univerzi v Zadru.

Predavanjem 9. Grošljevega simpozija je mogoče prisluhniti v Atriju ZRC-ja na Novem trgu in v Dvorani Zemljepisnega muzeja v Gosposki ulici.

VIDEO
Grošljev simpozij letos na temo korupcije
P. G.
Prijavi napako
Komentarji
GeorgeB
# 06.03.2018 ob 11:29
Heheheh, kako primerno za današnjo zasedanje odbora za finance na temo novele Zakona o igrah na srečo... :)))))
kingeston
# 06.03.2018 ob 10:00
zanimivo.
Aeda
# 06.03.2018 ob 17:03
demosthenes, kateri del javnih uslužbencev je po vašem mnenju odveč/preveč? Vojaki, policisti, gasilci, celotno zdravstvo? Napišite prosim!
Brutus
# 06.03.2018 ob 11:06
Upam, da bojo klasični filologi rekli tudi kakšno o maria montesque polliceri ... - je trenutno še bolj aktualno!
Salustijevo zgodovinopisje je pa itak univerzalno. Tam je povedano vse.
sintaksa
# 07.03.2018 ob 10:20
Aeda, na vaše vprašanje bi kar jaz odgovoril..

Nihče od naštetih. Ravno ti, ki ste jih našteli, se lahko pohvalijo z opravljenim delom!
Mediji in novinarji sploh ne znajo nasloviti problema korupcije v javnem sektorju.
Torej: vojaki, policisti, gasilci, med. sestre, referenti za okenci na upravah... vsi ti ljudje delajo. In delajo za 700 eur!

Na drugi strani pa so javni uslužbenci (potrebno je najti primeren izraz zanje!), ki pa se ne morejo pohvaliti z opravljenim delom/storitvijo. Mednje sodijo strokovni sodelavci, svetovalci, višji svetovalci, koordinatorji, administratorji, referenti, podsekretarji, ostali funkcionarji in uradniki. Najdemo jih povsod, na vseh ministrstvih in uradih, UE.

Na nekaterih ministrstvih je preko 1000 ljudi zaposlenih. Po moji grobi oceni jih vsaj 50 % opravlja delovne naloge, ki ne doprinašajo družbi ničesar. Brez njih (500 ljudi na enem ministrstvu) bi ministrstvo lahko izvajalo svoje poslanstvo brez težav - a z reorganizacijo, ki je ne bi izvedli oni!

Toliko o ministrstvih. Potem nastopijo še Javne agencije, z najvišjimi plačnimi razredi in najnižjimi doprinosi družbi. Pa ne mi o dokazih, ker največji dokaz je država v kakršni živimo.
demosthenes
# 06.03.2018 ob 13:27
Pod Cerarjem imamo 10.000 novih javnih uslužbencev, ki so dojemljivi takšnih in drugačnih korupcij.
Zmanjšajmo javno upravo, zmanjšajmo korupcijo.
Kazalo