Po izjavah za javnost sodeč, je kriza že mimo, jama pa okreva. To bi bilo težko dlje od resnice. Lascaux in jame trpijo zaradi nesposobnosti in neodzivnosti odgovornih; izgubljajo se v labirintu birokracije. Situacija je podobna letalu brez pilota.
Arheologi so začeli s fungicidom pobijati sivo-črno plesen, ki se je razrasla po stenah jam, ki jim prav po francosko patriotsko pravijo tudi "Sikstinska kapela prazgodovine". Skupina jam na jugozahodu države, ki so jih leta 1940 odkrili štirje najstniki, ki so sprehajali psa, slovi po stenskih slikarijah bikov, jelenov in konjev, ki so stare nekje med 15 in 17 tisoč let.
Je vsega kriva banalna napaka?Francoska vlada je jame za tri mesece zaprla (dostopa nimajo niti znanstveniki in zgodovinarji); v tem času bodo zamenjali tudi prezračevalni sistem, ki naj bi bil kriv za nastanek plesni. Na to vsaj kaže podatek, da je do podobne "nezgode" prišlo že pred sedmimi leti, kmalu po tem, ko so sistem vgradili. Pravzaprav se glede vzroka nastanka plesni strokovnjaki ne strinjajo: eni krivijo globalno segrevanje, drugi pa človeški dejavnik.
Če jih ni uničila ledena doba ...
Plesen, ki v vlažnem okolju prav lepo uspeva, ogroža številne od skoraj dva tisoč slikarij, naslikanih z rumenimi, rdečimi in črnimi rudninskimi pigmenti, ki so preživele vse od zadnje ledene dobe. Črne plesnive lise se po stenah širijo z skrb vzbujajočo hitrostjo; deli stene so že odpadli, drugod pa so zbledeli pigmenti.
Navadni smrtniki v jame ne smejo že od leta 1963, saj je njihov izdihani ogljikov dioksid stenskim podobam škodil; turisti se morajo zadovoljiti s kopijo, ki so jo postavili v Montignacu. Ko so bile slikarije odkrite, so spremenile naše vedenje o razvitosti in kreativnih sposobnostih lovcev in nabiralcev poznega paleolitika.
Primer raziskuje tudi Unesco
Skupina strokovnjakov, ki je stene pregledala tik pred božičem, je na francosko vlado pritisnila tako, da so sprožili alarm na štabu Unesca, ki jame uvršča na svoj seznam svetovne kulturne dediščine; organizacija je na "kraj nesreče" že poslala svoje izvedence, ki bodo ocenili, ali je treba jame premakniti na seznam ogroženih kulturnih spomenikov. V skladu s konvencijo iz leta 1972 se države, ki imajo kulturne ali naravne spomenike na Unescovem seznamu, obvezujejo, da bodo zanje tudi skrbele. Na seznamu ogroženih spomenikov je zaenkrat le trideset lokacij z vsega sveta; uvrstitvi mednje ponavadi botruje kakšna (naravna) katastrofa, denimo potres, poplava ali vojna.
V svojem pismu direktorju Unesca eden od znanstvenikov Paul Bahn obsoja "usodno odločitev" za obnovo električne napeljave v jami. "Ta šušmarski podvig je imel usodne posledice za jamo. V Franciji v strokovnih krogih ni nobena skrivnost, da se situacija vsak dan poslabšuje."
Si odgovorni ščitijo hrbet?
Laurence Leaute-Beasley, predsednik mednarodnega komiteja za ohranitev Lascauxa, je že pozval francosko vlado, naj upravljanje zgodovinskega spomenika raje prepusti komu, ki se na to spozna. "Po njihovih izjavah za javnost sodeč, je kriza že mimo, jama pa okreva. To bi bilo težko dlje od resnice. Lascaux in jame trpijo zaradi nesposobnosti in neodzivnosti odgovornih; izgubljajo se v labirintu birokracije. Situacija je podobna letalu brez pilota." Vlada pa, ki noče, da bi bilo videti, kot da so si je umila roke, je raje sama prevzela nadzor nad iztrebljanjem plesni.
Zaradi te nepredvidene intervencije so morali začasno prekiniti tudi popis jame, s katerim so hoteli narediti tridimenzionalne digitalne posnetke vsake slikarije.
Ana Jurc
Po izjavah za javnost sodeč, je kriza že mimo, jama pa okreva. To bi bilo težko dlje od resnice. Lascaux in jame trpijo zaradi nesposobnosti in neodzivnosti odgovornih; izgubljajo se v labirintu birokracije. Situacija je podobna letalu brez pilota.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje