Marina Abramović, ki živi in dela v New Yorku, se je rodila 30. novembra 1946 v Beogradu in je s svojim delom preoblikovala performativno umetnost. Foto: EPA
Marina Abramović, ki živi in dela v New Yorku, se je rodila 30. novembra 1946 v Beogradu in je s svojim delom preoblikovala performativno umetnost. Foto: EPA

V ZDA živečo Marino Abramović je za članstvo v Srbsko akademijo znanosti in umetnosti (Srpska akademija nauke i umetnosti – SANU) predlagal beograjski akademik, 67-letni kipar Mrđan Bajić. Če bo izvoljena za članico SANU-ja, bo to šele prvi primer, da bi kakšen umetnik performansa postal srbski akademik, pišejo srbske Novosti.

Umetnica je imela v zadnjih letih več preglednih razstav po vsem svetu, tudi v rodnem Beogradu. Lanska retrospektiva na Kraljevi akademiji umetnosti v Londonu pa je bila prelomna, ker je šlo za prvo retrospektivo kakšne ustvarjalke v 255-letni zgodovini te ustanove.

Med predlaganimi člani za SANU-jev Oddelek za umetnost so tudi dirigent z izjemno umetniško biografijo Dejan Savić, eden najpomembnejših sodobnih srbskih pisateljev Milisav Savić, avtor nagrajenega romana Pakrac Vladan Matijević, pesnik Miroslav Maksimović in profesorica na Filološki fakulteti Univerze v Beogradu Zorica Nestorović.

Marina Abramović je pred petimi leti gostovala v beograjskem Muzeju sodobne umetnosti z retrospektivno razstavo Čistilec, na kateri je bilo razstavljenih približno 120 njenih del. Takrat je od njene zadnje samostojne razstave v njenem rodnem mestu minilo kar 44 let. Foto: EPA
Marina Abramović je pred petimi leti gostovala v beograjskem Muzeju sodobne umetnosti z retrospektivno razstavo Čistilec, na kateri je bilo razstavljenih približno 120 njenih del. Takrat je od njene zadnje samostojne razstave v njenem rodnem mestu minilo kar 44 let. Foto: EPA

Zgolj trije ali štirje kandidati z možnostjo za članstvo
Za vseh osem oddelkov akademije so sicer dolgi seznami predlaganih imen za članstvo, a predlagana imena čaka še tako rekoč resna triaža na oddelkih in le nekaj izmed predlaganih bo nato tudi uradno predlaganih za članstvo na akademiji. Kot je za Novosti povedalo več sogovornikov iz SANU-ja, imajo zgolj trije ali štirje kandidati možnosti za članstvo, le redko jih sprejmejo več.

Pravico predlaganja kandidatov imajo oddelki in odbori SANU-ja, senati univerz, znanstveno-pedagoški sveti fakultet, znanstveni sveti inštitutov, organi upravljanja znanstvenih društev in združenja umetnikov. Konec marca se je iztekel rok za sestavo seznama kandidatov, v naslednjem koraku bodo akademiki s posamičnih oddelkov prečesali predlagana imena in sestavili končni seznam kandidatov. Za akademika bo predlagan tisti kandidat, ki bo na tajnem glasovanju deležen podpore večine navzočih članov posamičnega oddelka.

Leta 1887 ustanovljena Srbska akademija znanosti in umetnosti (SANU) je tako kot SAZU v Sloveniji najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Srbije, ki združuje vrhunske srbske znanstvenike in umetnike, člane akademije. Foto: Wikipedia
Leta 1887 ustanovljena Srbska akademija znanosti in umetnosti (SANU) je tako kot SAZU v Sloveniji najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Srbije, ki združuje vrhunske srbske znanstvenike in umetnike, člane akademije. Foto: Wikipedia

Prevlada "naravoslovcev" in starejše generacije
Glede na pravilnik ima lahko SANU največ 160 članov. A kot navajajo Novosti, je zdajšnje članstvo daleč od tega števila in vodstvo akademije posledično upa, da bodo prihajajoče volitve prinesle povečanje števila članov – po možnosti pripadnikov mlajših generacij, saj je starostna struktura ena izmed težav akademije. Tudi oddelki za družbene in humanistične vede so manj številčni od oddelkov za naravoslovne in tehnične vede, saj predstavljajo "naravoslovci" kar približno 65 odstotkov članstva SANU-ja.