Drugo
(3)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 6 glasov Ocenite to novico!
false
Umetnost in druge vidike življenja na Zemlji bodo na Luno ponesli majceni s platino obloženi diski. Foto: MoonArk Twitter
false
Pločevinke z diski bo varovala lahka aluminijasta kletka. Foto: MoonArk Twitter
false
MoonArk naj bi po zagotovilih ustvarjalcev na Luni zdržal milijone let. Foto: MoonArk Twitter
       Ljudje nismo zgolj tehnična bitja, pač pa imamo tudi kulturno in duhovno dimenzijo. Prav umetnost je zelo velik del človeškega življenja, zato bomo pri odhodu v vesolje neizogibno odnesli tja tudi ta del sebe. MoonArk je kot prerokba tega potenciala.       
 Profesor Lowry Burgess
false
MoonArk bo na Luno ponesel robotski pristajalnik, ki so ga razvili v okviru Googlove LunarX nagrade. Foto: MoonArk Twitter

Dodaj v

Na Luno bo odpotovala zakladnica človeške umetnosti MoonArk

Mini muzej MoonArk bo leta 2019 pristal na Luni
8. oktober 2017 ob 14:18
Pittsburgh - MMC RTV SLO

Umetniški projekt MoonArk bo leta 2019 v okviru Googlove nagrade LunarX na Luno ponesel največjo človeško zbirko umetnosti, saj bo na majcenih diskih predstavljenih več kot 200 umetnikov.

Leta 1969 je majhna skupina umetnikov na vesoljsko odpravo na Luno Apollo 12 pretihotapila majhen keramičen kolut, ki so ga poimenovali Lunin muzej (Moon Museum). Na njem je bilo šest miniaturnih slik slavnih slikarjev tistega časa, med njimi tudi slika penisa, ki ga je narisal Andy Warhol. Kot palec velik kolut je bil prvi košček človeške umetnosti, ki je potoval v vesolje, in do danes ostaja na površini drugega nebesnega telesa - Lune.

A kmalu, že leta 2019, se mu bo pridružil veliko večji umetniški muzej, ki so ga poimenovali MoonArk (Lunina skrinja). MoonArk si je zamislil ameriški umetnik Lowry Burgess, ustvarjali pa so ga več kot desetletje in predstavlja več kot 200 umetnikov s celega sveta. Ima cilindrično strukturo ter sega 20 centimetrov v višino in pet v širino, ustvarjalce pa je stal kar 1,4 milijona dolarjev, kar je majhna cena za umetniški izdelek, ki naj bi po zagotovilih na Luni zdržal milijone let, je poročal spletni portal Motherboard.

MoonArk se bo na Luno zapeljal z Lunar Landerjem (Lunin pristajalnik), ki so ga razvili na univerzi Carnegie Mellon v okviru Googlove nagrade LunarX. Gre za 20 milijonov dolarjev težko tekmo, komu bo uspelo prvemu na Luno spraviti z zasebnimi sredstvi financiranega robota. Že davnega leta 2008 je tako ekipa univerze Carnegie Mellon vprašala tamkajšnjega profesorja umetnosti Burgessa, ali bi za lunarno misijo prispeval košček umetnosti, in ta je z veseljem privolil.

Umetniški izdelek za lunarno misijo je bil izredno zahteven projekt, saj je moral biti neverjetno majhen in lahek, pa tudi sposoben prenesti krute okoljske razmere na površini Lune, kjer se temperatura povprečno giblje od pekočih 150 do -150 stopinj Celzija ponoči.

Milijon dolarjev za vsakega pol kilograma
"Omejitve pri projektu so bile velikanske, saj v vesolje poslati slabega pol kilograma stane kar milijon dolarjev, zato sem moral razmišljati o zelo majhnem in lahkem izdelku," je pojasnil profesor Burgess.

Umetniška kreacija MoonArk vsebuje štiri pločevinke, ki po Burgessovih besedah vsebujejo vse glavne umetniške forme, in sicer od arhitekture, oblikovanja, glasbe, drame, baleta in poezije. Vsaka je tematsko poimenovana, in sicer Zemlja, Luna, Eter in Metosfera.

Zemlja se osredotoča na modri planet in bitja, ki živijo na njem. Metosfera osvetli komunikacijske sposobnosti človeka, in sicer od SMS-ov do satelitskih signalov, ki omogočajo svetovno komunikacijo. Pločevinka Luna se posveča našemu odnosu do Zemlji najbližjega nebesnega telesa. Eter pa Zemljo in Luno postavlja v širši kozmološki kontekst.

Na Luno tudi zapisi DNK
Čeprav vsaka pločevinka, ki jo varuje lahka aluminijasta kletka, vsebuje unikatne elemente, jih povezuje skupna tematika, in sicer rdečo nit predstavlja življenje na Zemlji. V njej so izjemno tanki diski, obloženi s platino, ki prikazujejo vse vidike zemeljskega vsakdanjika, in sicer od migracijskih vzorcev kitov grbavcev do slik z misije Apollo. Tudi samo ohišje, ki hrani diske v pločevinkah, je umetniško delo, saj je med drugim vgravirano z glasbo ali pa vsebuje vzorce sedimentov s celega sveta. MoonArk bo prav tako na Luno ponesla zapis DNK številnih oblik življenja, pa tudi kolekcijo planktona ter vodnih vzorcev iz Zemljinih oceanov in rek ter inuitske zemljevide obal Greenlandije.

Simfonija za Andromedo
Lunarni robot bo vse štiri pločevinke na Lunino površino odložil tako, da bodo gledale proti Andromedi, najbližji galaksiji naši Mlečni cesti, Sonce pa bo vsak dan posvetilo vanje. MoonArk bo na Luno prispel šele leta 2019, a njegova kozmična odisejada se je začela že lani. Oktobra 2016 je namreč Burgess s kolegi z univerze ustvaril Simfonijo za Andromedo, ki so jo s pomočjo Dwingeloojevega radijskega teleskopa na Nizozemskem poslali proti Andromedi. Simfonija je prav tako zapisana na enem od diskov v MoonArku.

Burgess je prepričan, da bodo vesoljski projekti, kot je MoonArk, v prihodnosti imeli vedno večjo vlogo pri človeški kolonizaciji vesolja. "Ljudje nismo zgolj tehnična bitja, pač pa imamo tudi kulturno in duhovno dimenzijo. Prav umetnost je zelo velik del človeškega življenja, zato bomo pri odhodu v vesolje neizogibno odnesli tja tudi ta del nas. MoonArk je kot prerokba tega potenciala," je sklenil profesor Burgess.

G. K.
Prijavi napako
Komentarji
jackm8
# 12.10.2017 ob 19:07
Onesnaževanje.
fah-q
# 09.10.2017 ob 10:29
pošiljat Warhola kot znak znanja, ustvarjanja, kulture...naše civilizacije...

za premislek...vsi naši "i-phoni" so za nekoga, ki leta po vesolju stara škart roba (najbrž še krepko slabše kot je primerjava med kakim ga628 z najnovejšim iphonom). nimamo kaj dost za pokazat. naša verzija filozofije je dokaj uboga, religija še krepko bolj, ampak je eno področje, kjer pa bi znali bit dobri-in to je umetnost. pa spet ne kak warhol (na splošno ne slikarstvo, kiparstvo itd-saj gre za kopiranje narave-kjer je narava vedno boljša) ampak predvsem glasba-edino tu smo krepko nadgradili naravo...seveda ne z bieberjem ampak kak bach bi pa znal narest vtis tudi na vesoljce...tudi bethoven, čajkovski, mozart nam niso v sramoto...
Mirko Tipka
# 09.10.2017 ob 08:36
zanimivo.. če bo slučajno na Luno priletela kakšna "druga vrsta", je ta umetnina tako majhna, da je zagotovo ne bodo našli.
sprašujem se, kaj je namen temu?
Kazalo