V 22 oddajah so ustvarjalci gledalcem TV Slovenija približali težave, izzive in uspehe, ki so pomembni tako za pripadnike albanske, bošnjaške, črnogorske, hrvaške, makedonske in srbske skupnosti kot za večinski slovenski narod. Skupnosti nekdanje Jugoslavije tvorijo namreč približno desetino prebivalstva, a zanje nihče noče biti pristojen.

Skupnosti so že dlje časa poskušale pridobiti prostor v slovenskih javnih medijih. Podobno kot so se in se še vedno trudijo prepričati politične odločevalce v Sloveniji, da ti zakonsko priznajo tudi druge oblike njihovih kolektivnih pravic. Predsednik Zveze zvez kulturnih društev EXYUMAK Ilija Dimitrievski: "Pripadniki manjšinskih skupnosti si prizadevajo, da ohranijo svojo kulturno identiteto, vendar tu ne obstaja nikakršna zakonska podlaga za njihovo delovanje. Od vsega začetka imamo tudi težave z vstopom v javne medije. Televizija Slovenija je zdaj začela to oddajo NaGlas!, po dolgih letih prizadevanj, in upamo, da se bo to pozitivno nadaljevalo."

Pomen manjšinskih medijev
Zakaj so pomembni manjšinski mediji, je pojasnila Brankica Petković z Mirovnega inštituta, ki je tudi članica Programskega sveta RTV Slovenija: "Tako kot mediji, ki delujejo na območju vse države in za vse prebivalce Slovenije, tudi manjšinski mediji prispevajo k temu, da bi bili za neko skupnost, ki živi na nekem prostoru, sredstvo za komunikacijo in informiranje. Vendar te medije hkrati manjšine uporabljajo tudi za izražanje svojega položaja, svojih uspehov in neuspehov, svojih posebnih potreb in dogodkov. Menim, da si mora Slovenija bolj prizadevati in vložiti več denarja v to, da bi manjšinski mediji delovali na bolj profesionalni ravni. Z minimalnimi sredstvi se medija ne da ustvarjati. Medij mora živeti periodično, imeti stalne prihodke in v tem smislu si je treba bolj prizadevati za to."

Mnenje stroke
Prizadevanja skupnosti za priznanje statusa manjšin podpira tudi del stroke v Sloveniji. Nekdanji ustavni sodnik in predavatelj na ljubljanski Pravni fakulteti dr. Ciril Ribičič meni, da je "v interesu večine, da so odnosi v državi dobro urejeni, da se vsakdo, ne glede na to, od kod prihaja in kakšne narodnosti je, počuti enakopravnega in zaželenega v Sloveniji in da je to v korist Slovenije kot celote in tudi slovenskega naroda."

Izbrisani v slovenski kulturi
Pričali smo tudi vstopu izbrisanih v slovensko kulturo. "Veliki narodi morajo gledati naprej, mali narodi pa se morajo naučiti pogledati vstran. No, Slovenci smo pogledali vstran," je bila opazka pisatelja Miha Mazzinija, avtorja romana Izbrisana, ki je bil gost v studiu NaGlasa!. Ogledali smo si tudi predstavo 25.671 Oliverja Frljića, ki na zelo izviren način govori o izbrisu.

Po bosansko ali po slovensko
S kulturnega področja je bila odmevna tudi izjava režiserja Samirja Bajrića, ki je na vprašanje o jeziku v svojih filmih povedal: "Mislim, da je že Primož Trubar dejal, da se vse lahko pove po slovensko, kar pomeni, da je slovenščina dovolj razvita, da se lahko v njej v celoti izrazimo. Toda določena beseda se veliko bolje sliši in deluje, če jo rečeš po bosansko. Tudi marsikateri Slovenec jo bolj doživi, ga bolj prepriča. Šele ko gledalec sliši to pristno besedo, razume, kaj je lik hotel povedati."

Uspešne umetnice
Poleg Bajrića smo spoznali tudi številne druge umetnike in umetnice, ki so se v Slovenijo priselili ali pa so se sem priselili njihovi starši. Makedonka Marta Kosturska, denimo, že devet let poje v najbolj znanem slovenskem zboru Perpetuum Jazzile, v katerem je drugi sopran in oponaša violine, viole in kitare. O svoji vlogi v zboru pove, da predstavlja: "Nežni del zbora, ampak z zobmi".

Njegoš je prenočeval v Slonu
Šli smo tudi v zgodovino in izvedeli, da se je črnogorski vladar in pesnik Petar II. Petrović Njegoš v 19. stoletju na svojih potovanjih kar štirikrat ustavil na Kranjskem. Potoval je s poštno kočijo, prenočeval v hotelu Slon in bral Kmetijske in rokodelske novice. Ljubljana ima že 60 let njegovo ulico, od letošnjega leta pa jo krasi še njegov spomenik.

Nagrajeni znanstvenici
Spoznali smo tudi uspešne znanstvenike in znanstvenice. Omenimo, da je Beograjčanka Jovana Mihajlović Trbovc, ki že devet let živi v Sloveniji, v 2015 prejela nagrado za najboljši doktorat na področju politologije v Evropi, Makedonka Borka Džonova Jerman Blažič pa je še v času Jugoslavije v Slovenijo pripeljala internet.

Športniki, ki razveseljujejo
Pripadniki skupnosti so v slovenskem prostoru že zdavnaj uveljavljeni kot športniki. Slovenski košarkarski reprezentant Alen Omić nam je zaupal: "V Sloveniji mi je lepo, tu je moj drugi dom, tu se lepo počutim. Slovenija mi je dala na neki način vse." Spomnili pa smo se tudi nekdaj vrhunskega nogometaša Klitona Bozga, danes trenerja, ki se je uveljavil v NK Maribor in je še danes najboljši strelec tega slovenskega kluba z največ trofejami. "Pomembno je, da smo razveselili Maribor in celo Slovenijo. To je bilo največje zadovoljstvo," je povedal o vrhuncu svoje kariere, nastopu z Mariborom v Ligi prvakov.

Izzivi integracije
Po objavi zgodbe o preživeli žrtvi vojne iz Bosne, ki se zdravi v ambulanti pro bono v Ljubljani, ji je ena izmed gledalk NaGlasa! ponudila pomoč. Izvedeli smo tudi, s kakšnimi zapleti in dvojnimi obdavčitvami se lahko spoprijemajo študenti iz Hrvaške, ki pri nas študirajo in delajo.

Pica burek - samo v Sloveniji
Poleg resnih tem smo se lotevali tudi zabavnejših in predvsem okusnejših plasti večkulturnosti naše družbe. Odmevna je bila naša zgodba o bureku. Mojster peke bureka Dino Murtezani nam je razkril, kako je nastal pica burek: "Poslušal sem mlad par med prepirom, punca je želela iti na pico, fant je vztrajal, da gresta na burek, in meni je kliknilo, zakaj ne bi naredil bureka z okusom pice."

Kdaj burek v DZ?
In tako smo v Sloveniji dobili fuzijo balkanske in italijanske kuhinje, ki je bila na ulicah slovenskih mest takojšnja uspešnica. Poslanec Združene levice v državnem zboru, balkanolog dr. Franc Trček nam je na vprašanje, ali se da burek pojesti tudi v parlamentu, odgovoril: "Jaz ga še nisem zasledil, ampak tu sem zahteven. Če bi že bil, bi hotel takega z dobro jufko, ne kranjskega bureka."
Kava: od dočekuše do sikteruše
Poleg bureka smo okusili tudi pravo bosansko kavo, ki jo Bosanci ne prepoznavajo samo po okusu, ampak tudi po sporočilu, ki ga predaja gostu. "'Dočekuša' je kava, ki se skuha, ko gostje pridejo, 'razgovoruša' se kuha med pogovorom. Tretja 'sikteruša' pa gostu že sporoča, da je čas, da gre domov," nam je v šali povedala poznavalka Edina Vrabac.

Tako vsebinsko pestra in raznolika bo oddaja NaGlas tudi v prihodnje. Vabimo vas k ogledu vsak drug torek ob 14.20 na Prvem programu TV Slovenija ali vsak dan v 4D.rtvslo.si in drugih družbenih omrežjih. Kaj mislite o NaGlasu? Imate kakšen predlog? Pišite na naglas@rtvslo.si