Restavratorji grafite in ostanke mavca menda že odstranjujejo, umetnostni zgodovinarji pa v svojih knjigah dopolnjujejo poglavje španske renesanse. Foto:
Restavratorji grafite in ostanke mavca menda že odstranjujejo, umetnostni zgodovinarji pa v svojih knjigah dopolnjujejo poglavje španske renesanse. Foto:
Motiv neznanega umetnika na angelovem krilu je precej nedvoumen. Foto: El Mundo
Renovatorji v 17. stoletju fresk najbrž niso uničili predvsem zato, ker za kaj takega še niso imeli dovolj dobrih orodij in tehnik, in jih je bilo lažje preprosto prekriti.

Španski umetnostni zgodovinarji so se nedavnega spektakularnega odkritja v Valencii sprva razveselili: v tamkajšnji katedrali se je pod dvojno streho skrivala neverjetno lepo ohranjena freska renesančnega mojstra Paola da San Leocadia, ki je upodobil krilate angele z zlatimi avreolami.

A izkazalo se je, da bo restavracija freske problematična na čisto nepričakovan način: freski je namreč svoje popravke dodal že delavec v 17. stoletju, ki je umetnino nato tudi prekril z dvojno streho. Njegov "umetniški izraz" ni bistveno drugačen od tistega, ki ga dandanes najdemo po stenah javnih stranišč po vsem svetu: v angelovo krilo je vrezal celoten "komplet" moških genitalij.

Nekatere reči se ne spreminjajo
"Pravzaprav smo v vseh teh stoletjih komaj kaj napredovali," je vse skupaj za El Mundo komentirala vodja konservatorskega inštituta v Valencii. "Popolnoma enake sličice po zidovih videvamo še danes."

Gradbeni delavci, ki so fresko zakrili leta 1674 - ko jo je vlaga že rahlo načela in so ocenili, da je za odpad - škode niso delali samo z grafitiranjem. Na renesančni slikariji so preizkušali tudi svojo sposobnost natančnega nanašanja ometa: v slogu kakega Jacksona Pollocka so ga špricali po očeh, ustih in drugih pritiklinah angelov.

Zloglasni boter
Prekrite freske so Španci znova odkrili pred osmimi leti, ko so se lotili obnove baročne grobnice, ki stoji pod njimi. (V grobnici so se naselili golobi in med preganjanjem ptic je nekdo nad svojo glavo opazil počrnele ostanke angelskega zbora s harfami in drugimi srednjeveškimi glasbili).

Iz dokumentacije katedraleje razvidno, da je freske naročil v Valencii rojeni kardinal Rodrigo Borgia, poznejši papež Aleksander VI., ki je med drugim tudi zaplodil zloglasno dinastijo Borgijcev.