Med letoma 1912 in 1938 je bila slika last Alice in Paula Leffmann, ki sta izvorno prihajala iz Kölna, od petdesetih let pa 20. stoletja pa je v lasti newyorškega Metropolitanskega umetniškega muzeja. Foto: EPA
Med letoma 1912 in 1938 je bila slika last Alice in Paula Leffmann, ki sta izvorno prihajala iz Kölna, od petdesetih let pa 20. stoletja pa je v lasti newyorškega Metropolitanskega umetniškega muzeja. Foto: EPA
Pablo Picasso: Igralec, 1904-1905, olje na platnu, 196.2 x 115.3 cm, Metropolitanski umetniški muzej, New York.
Pablo Picasso: Igralec, 1904-1905, olje na platnu, 196.2 x 115.3 cm, Metropolitanski umetniški muzej, New York. Foto: Wikipedia
Le nekaj let zatem, ko je naslikal podobo Igralca, se je Picasso umaknil od realistične manire in s prvimi kubističnimi deli utrl pot vse glasnejši modernistični generaciji. Slabih deset let po svojem rožnatem obdobju je slikal že take raztreščene podobe. Tudi to delo, Ženska na naslonjaču iz leta 1913, je v zbirki newyorškega muzeja. Met jo je pridobil skupaj z obsežno zbirko kubističnih del, ki mu jo je leta 2013 podaril ameriški poslovnež Leonard A. Lauder.
Le nekaj let zatem, ko je naslikal podobo Igralca, se je Picasso umaknil od realistične manire in s prvimi kubističnimi deli utrl pot vse glasnejši modernistični generaciji. Slabih deset let po svojem rožnatem obdobju je slikal že take raztreščene podobe. Tudi to delo, Ženska na naslonjaču iz leta 1913, je v zbirki newyorškega muzeja. Met jo je pridobil skupaj z obsežno zbirko kubističnih del, ki mu jo je leta 2013 podaril ameriški poslovnež Leonard A. Lauder. Foto: EPA

Predmet tožbe je slika Igralec (nastala je med letoma 1904-1905), eno redkih platen Picassovega rožnatega obdobja. Po navedbah tožnikov je Paul Leffmann sliko junija 1938 prodal dvema trgovcema z umetninami za 12.000 dolarjev, ki jih je potreboval za pobeg v Švico. Tja se je umaknil pred Mussolinijevim fašističnim režimom iz Italije, kamor sta leto poprej z ženo pobegnila iz Nemčije. Kot so zapisali v tožbi, sta se zakonca izselila kmalu zatem, ko je dal Adolf Hitler jasno vedeti, da Judje tudi v Italiji niso dobrodošli.

Napačno navajanje provenience
V tožbi manhattanskemu muzeju, ki je sliko v svojo zbirko pridobil leta 1952 z donacijo, očitajo, da ni ustrezno preveril provenience in po desetletjih netočnega katalogiziranja leta 2011 končno priznal Leffmannovo lastništvo. Laurel Zuckerman, ki v imenu njegove vdove Alice upravlja Leffmannovo dediščino, je za sliko izvedela leta 2010 in tako zahtevala njeno vrnitev upravičenim lastnikom.

Na zveznem sodišču v Manhattnu zdaj zahtevajo vrnitev slike ali pa dobrih 100 milijonov odškodnine. "Menimo, da je slika zaznamovana z zgodovino holokavsta, glede na okoliščine, v katerih jo je prodala, pa družina Leffmann nikoli ni izgubila pravice do lastništva," poudarjajo v tožbi.

"Leffmann je sliko prodal za pošteno ceno"
Drugačnega mnenja so v muzeju, kjer vztrajajo pri neizpodbitni pravici do lastništva slike. Njihove raziskave provenience so pokazale, da prodaja Picassove slike ni bila neposredna posledica nacističnega preganjanja, saj jo je Leffmann v Parizu prodal za pošteno ceno in kupnino tudi obdržal. "Medtem ko v Metu razumemo in globoko sočustvujemo z izgubo Paula in Alice Leffmann v obdobju nacizma, trdno verjamemo, da ta slika ne sodi mednje," so zapisali. Paul je umrl v Zürichu, kjer sta se zakonca ustalila po vojni.

Picassovi nesrečniki in otožni akrobati
Picassovo sliko, na kateri je upodobljena vitka postava v gledališkem kostumu, so v muzeju opisali kot "preprosto, a tesnobno", "delo, s katero je Picasso sklenil svojo obsedenost z nesrečniki in jih zamenjal z gledališkim svetom akrobatov in žonglerjev." Španski umetnik je delo naslikal v zimskih mesecih let 1904 in 1905, ko je bil star 23 let. Spada v njegovo rožnato obdobje, v katerem je s toplejšimi, romantičnimi rdeče-rožnatimi odtenki zamenjal hladnejše barve t. i. modrega obdobja. Celopostavna figura igralca je naslikana na hrbtno stran krajine, saj si tedaj še relativno neznani umetnik ni mogel privoščiti novega platna.

Leta 2010 se je o delu pisalo, ko je neka študentka po nesreči izgubila ravnotežje in padla na sliko. Nastala je raztrganina, ki so jo restavrirali.