Bosna in Hercegovina se lahko pohvali s kar dvema čudovitima zgodovinskima mostovoma, ki ju je kot izjemno kulturno dediščino prepoznal tudi Unesco. Foto:
Bosna in Hercegovina se lahko pohvali s kar dvema čudovitima zgodovinskima mostovoma, ki ju je kot izjemno kulturno dediščino prepoznal tudi Unesco. Foto:
Iraška Samarra se je istem trenutku, ko je bil potrjen njen status spomenika svetovne kulturne dediščine, zaradi vojnih razmer v državi že znašla na seznamu ogroženih spomenikov.
Koncentracijsko in uničevalno taborišče Auschwitz-Birkenau
Unescov odbor za svetovno dedščino je preimenoval eno od starih enot; na seznamu tako pod Poljsko najdete Auschwitz-Birkenau, nemško nacistično koncentracijsko in uničevalno taborišče (1940-1945). Foto: EPA

Medtem ko Slovenija še vedno čaka na svoj prvi spomenik svetovne kulturne dediščine, je nov spomenik dobil Irak. To je arheološko pomembno mesto Samarra; izkopanine, ki so jih našli na ozemlju Samarre, pričajo o kontinuirani poselitvi tega ozemlja vse od sredine 6. tisočletja pred našim štetjem. Najstarejši so tako dokazi o kalkolitski oziroma bakrenodobni civilizaciji, tem pa sledijo izkopanine antične sumerske kulture, to je iz obdobja razcveta mezopotamske civilizacije. Posebnost tega spomenika svetovne kulturne dediščine je, da je Unesco Samarro zaradi nejasnih političnih razmer in vojnega stanja v Iraku nemudoma vpisan na seznam ogrožene dedščine.

Dva slovita mosta Bosne in Hercegovine
Novo enoto je na Unescov seznam uspelo vpisati Bosni in Hercegovini. Uspešna je bila kandidatura mosta Mehmeda Paše Sokolovića, ki so ga po vsem svetu spoznavali tudi zaradi njegove vloge v romanu Mosta na Drini Nobelovega nagrajenca Iva Andrića. Most so zgradili v 16. stoletju, njegova posebnost pa je 11 masivnih obokov, ki podpirajo 179,5 metrov dolgi most. Most Mehmeda Paše Sokolovića je drugi bosansko-hercegovski spomenik svetovne kulturne dediščine. Tudi prvi obsega most; leta 2005 je namreč Unesco status spomenika svetovne dediščine potrdil staremu predelu okoli mostu v mestu Mostar.

Status spomenika svetovne kulturne dediščine je med drugim pripadel še operni hiši v Sydneyju, staremu mestnemu jedru Krfa (Grčija), francoskemu mestu Bordeaux, kulturni pokrajini Richtersveld (JAR), kitajskim vasicam v Kaipingu in kompleksu utrdb Red Fort v Indiji. Unesco je dopolnil tudi seznam naravne dediščine. Nove enote so med drugim Bukovi pragozdovi v Karpatih, španski naravni park Teide in južnokorejski vulkanski otok Džedžu.

Poljaki zahtevajo preimenovanje Auschwitza
Odbor svetovne dediščine je sprejel tudi odločitev o preimenovanju ene od nemških enot na seznamu svetovne dediščine. Uradno ime zloglasnega nacističnega taborišča v Auschwitzu je po novem Auschwitz-Birkenau, nemško nacistično koncentracijsko in uničevalno taborišče (1940-1945). Pobudo za spremembo starega imena Koncentracijsko taborišče Auschwitz je podala Poljska. Novo ime naj bi jasno sporočalo, da je bilo taborišče nemško in da Poljaki pri njegovi ureditvi niso imeli nič.