Hotel Palace je bil zgrajen in odprt leta 1910 še v času avstro-ogrske monarhije. Tisti čas je veljal za turistični objekt najvišje kategorije. Portorož je takrat z Gradežem, beneškim Lidom in Opatijo sodil med najpomembnejša evropska obmorska kopališča in zdravilišča. Foto:
Hotel Palace je bil zgrajen in odprt leta 1910 še v času avstro-ogrske monarhije. Tisti čas je veljal za turistični objekt najvišje kategorije. Portorož je takrat z Gradežem, beneškim Lidom in Opatijo sodil med najpomembnejša evropska obmorska kopališča in zdravilišča. Foto:
Konec leta 1983 so Palace razglasili za kulturni spomenik, park pred hotelom pa za spomenik oblikovane narave. Žal pa so ga morali leta 1990 zapreti in od tedaj do današnje prenove je ta biser v središču Portoroža neslavno propadal. Osrednji prostor hotela je Kristalna dvorana. Foto: Zdravko Primožič/ FPA
Sprva je prenovo secesijskega dela in novega prizidka hotela Palace načrtoval arhitekturni biro Sadar Vuga Arhitekti, ki pa je pozneje odstopil od projekta. Družba Istrabenz, ki je prevzela velikopotezni podvig, pa je pripravo načrtov za prenovo in dozidavo hotela Palace zaupala arhitektoma Goranu Čaliju iz družbe Qualite in Urošu Birsi iz družbe Api. Foto: Zdravko Primožič/ FPA
Hotel Kempinski Palace Portorož
Posebnost hotela je sicer, da ne ponujajo enoposteljnih sob, ampak le dvoposteljne in apartmaje, cene nastanitve pa niso fiksne, ampak jih prilagajajo povpraševanju. Foto: MMC RTV SLO

Portoroški hotel Palace je svoje odprtje doživel leta 1910 in v tedanji avstro-ogrski monarhiji veljal za svetovljansko letovišče, s katerim sta se merila beneški Lido - ta se je tako kot Portorož ponašal z Excelsiorjem, ki pa je bil večji od Palacea - in hrvaška Opatija, kjer so ostanki avstro-ogrskega turizma vidni še danes, pa tudi italijanski Gradež (oziroma Grado). Vsekakor je Palace Portorož dvignil na seznam destinacij, ki so jih želeli obiskati mnogi bogataši in so tja vnesli nekaj svetovljanskega duha, hkrati pa so zahtevali popolno ponudbo. Poleg tega pa je bil hotel nekdaj tudi za zbirališče domačinov, kar pravzaprav njegova obnovljena različica pod varstvom slovite verige Kempinski želi obnoviti.

Znani gostje
Ob stoti obletnici hotela so pripravili kar nekaj prireditev, ki se s srečanjem nekdanjih zaposlenih začenja danes. Odprli bodo tudi razstavo Sto soban ima samo eno srce, osrednji dogodek pa bo 20. avgusta, ko se bosta hotel in Portorož vrnila v leto 1910, dva dni pred tem pa bodo odprli tudi veliko razstavo o zgodovini hotela. V vmesnem času se bo zvrstilo tudi več manjših dogodkov; od koncertov klasične glasbe v hotelskem parku, večerov tanga in milonge, letnega kina na prostem, decembra celo šahovski turnir, obudili pa bi radi tudi tradicijo plesov v Kristalni dvorani.

Z vsem tem naj bi v hotel vrnili nekdanje razpoloženje, ko so ga obiskali in v njem prespali grški skladatelj (najbolj znan po uglasbitvi Grka Zorbe) Mikis Teodorakis, ameriški igralec in režiser Orson Welles, igralci Yul Brynner in Lex Barker (igral je Tarzana), Marcello Mastroianni, mnogi priljubljeni pevci: Rita Pavone, Patty Pravo, Mina, Adriano Celentano in Bobby Solo, pa ameriški šahist Bobby Fischer in seveda Josip Broz - Tito, brez katerega seznam svetovljanskih hotelov nekdanje Jugoslavije ne bi bil popoln.

Dokumentarec, ki ga ni bilo videti
Ob častitljivi obletnici je režiserka Janja Glogovac posnela tudi dokumentarni film Mistika hotela Palace, ki pa so ga zadnji trenutek - po besedah režiserke na željo lastnika Kempinski Palace Istrabenza - umaknili s programa nacionalne televizije. Namen filma je prikazati bogato preteklost hotela Palace, ki je bil ob svojem odprtju v začetku 20. stoletja eden najlepših in največjih hotelov na Jadranu. "Mene nista zanimali ne politika ne lastništvo. Film sem prijavila na ministrstvo za kulturo, kjer pa ni dobil sredstev, ker naj bi promoviral Istrabenz, medtem ko nam Istrabenz očita slab vpliv na njihov ugled. Istrabenz bi moral biti tudi finančni koproducent filma, vendar žal svoje naloge ni opravil," je povedala režiserka. V filmu, ki je delno igran, nastopajo Demeter Bitenc, Aljoša Kovačič, Manca Dorer, Rok Vilčnik, Urška Košica, Tit Košica in Vesna Zornik.

240 strani z bogatim slikovnim gradivom
V sodelovanju z Zavodom Mediteran v Kempinskem pripravljajo tudi monografijo, ki bo bralce popeljala od nastanka portoroškega hotela do obnove in današnjih dni. Značilnost monografije bo bogato slikovno gradivo in fotografije, ki sta ga Tomi Brezovec in Slobodan Simič Sime zbirala pet let. Po Brezovčevem mnenju bo monografija zanimiv dokument tako za hotel in njegove zaposlene kot za hotelske goste in vse, ki imajo radi Portorož. Monografija na 240 straneh velikega formata bo predvidoma izšla 15. junija, na prodaj pa bo tudi v knjigarnah. Besedilo bo v slovenščini, priloženi pa bodo še krajši priročniki v več tujih jezikih.

V spodnji galeriji si lahko ogledate nekaj fotografij prenovljenega hotela: