Ekipa Centra za preventivno arheologijo je ob predhodnih arheoloških raziskavah že leta 2009 na prostoru stanovanjske gradnje odkrila grobove, ki so jih zdaj z izkopavanji v obsegu gradbene parcele natančneje raziskali.

Arheološka lokacija v Mirnu je bila zavarovana na podlagi posamičnih najdb v preteklem stoletju, je povedala vodja izkopavanja Vesna Tratnik, ki dodaja: "Domačini so nam pripovedovali o odkritjih grobov in lončenih posod. Arheologi so zato predvidevali, da se na tej lokaciji nahaja rimskodobno grobišče."

"Izdajalske" oprave
Elementi noše, ki so se ohranili, kot so sponke (fibule) ali deli pasne garniture, sodijo k značilni opremi Vzhodnih Gotov. To je posebej pomembno, saj so v Sloveniji najdbe iz tega obdobja, ki bi jih zanesljivo pripisali temu ljudstvu, izredno redke, je o grobovih, ki datirajo v 6. stoletju, povedala Tratnikova.

Njihovega počitka ni nihče motil
Doslej so našli nekaj podobnih grobov le v Kranju in Dravljah, na Primorskem pa je to prvo tako grobišče. Pomembno je tudi, da so na najdišču v Mirnu večinoma nepoškodovani grobovi, v katerih so se dobro ohranili skeleti, zato so odkriti predmeti ležali na mestu, kamor so bili prvotno položeni.

Kostne ostanke je že delno preučila antropologinja na terenu, podrobnejše antropološke analize pa bodo sledile šele po koncu izkopavanj. "Za zdaj lahko rečemo, da so bili na raziskanem delu grobišča pokopani tri odrasle ženske in štirje odrasli moški, grobovi so vsi enako usmerjeni, vsi gledajo proti vzhodu," še pojasnjuje Tratnikova.

Tudi najdeni predmeti so se presenetljivo dobro ohranili. Dve značilni gotski fibuli sta srebrni s pozlato, na eni je še ohranjen rdeč vstavek - predvidoma poldrag kamen. Dobro ohranjene so tudi srebrne sponke za pas, jantarne in steklene jagode. Odkrili so tudi kar nekaj železnih predmetov - nožev in pasnih spon, vse najdbe pa trenutno še obdeluje restavratorka goriškega muzeja Jana Prislan Šubic. Pri steklenih in železnih predmetih bodo potrebni še dodatni restavratorski posegi.

Najdbe bodo v času obdelave začasno hranili v prostorih Centra za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, trajno pa jih bodo nato shranili v Goriškem muzeju. "Prizadevali si bomo, da bodo čim prej predstavljene tudi širši javnosti," je še povedala vodja izkopavanj.