Ureznine na 15 tisoč let stari človeški kosti, ki so jo arheologi izkopali v jami na jugu Anglije, nazorno pokažejo, da so naši paleolitski predniki jedli svoje (človeške) žrtve in nato njihove ostanke pokopavali v ritualnih obredih.

Podlahtnica iz znanega najdišča v Angliji kaže, da je bila roka neznane žrtve izpahnjena, nato filetirana in prežvečena, v kost pa je bil vrezan cikcakast vzorček, preden so jo na koncu zlomili in iz nje izsesali mozeg. Vsaj tako so sosledje dogodkov rekonstruirali strokovnjaki iz britanskega Naravoslovnega muzeja.

Izsledki analize, ki so bili objavljeni v novi številki znanstvene revije Plos One, ponujajo nov vpogled v najdbe iz jame Gough, znanega britanskega arheološkega najdišča iz paleolitika, zgodnje kamene dobe.

Študija potrjuje, da je imel zgodnji človek kanibalistična nagnjenja, pokaže pa tudi, da so nekatere človeške ostanke modificirali in shranjevali: iz lobanj so si denimo ustvarili priročne kelihe oz. sklede.

Vzorec je bil sam sebi namen
Cikcakasti vzorec, ki ga vidite na prvi sliki, so nedvomno ureznine, ki niso imele nobenega praktičnega, utilitarnega namena, pač pa so bile zgolj simbolične oz. umetniške.

Silvia Bello, strokovnjakinja Naravoslovnega muzeja, ki je pri študiji sodelovala s kolegi z Univerze v Londonu, opozarja, da je vgravirani motiv podoben vzorcem, ki so jih izkopali na drugih arheoloških najdiščih po Evropi. "V tem primeru je izjemna seveda izbira materiala, človeške kosti, in pa kanibalistični kontekst, v katerem je vzorec nastal."

"Ureznine so bile namensko ustvarjen sestavni del kanibalske prakse, ki je imel globoko simbolično konotacijo."

Živalskega plena so imeli dovolj
Jamo Gough v Somersetu na jugu Anglije so arheologi začeli raziskovati že v osemdesetih letih 19. stoletja. Raziskovalna dela v njej so s premori trajala vse do leta 1992. Raziskovalci so na svetlo privlekli temeljito predelane človeške kosti, pomešane z razmesarjenimi ostanki velikih sesalcev in pa cel nabor artefaktov iz kremena, kosti, rogovja in slonovine. (Količina živalskih ostankov priča tudi o tem, da so imeli ljudje dovolj druge hrane in jim vrstnikov ni bilo treba jesti iz nuje.)

Čeprav v zgodovini človeštva obstaja več primerkov tega, da so ljudje živeli kot kanibali, je bila ljudožerska praksa vedno povezana z verskim ali pogrebnim obredjem; nobenih dokazov ni, da bi se ljudje zanašali na človeško meso kot osnovo ali ključen del svoje prehrane. Doslej je obstajala tudi teorija, da so ureznine na kosteh v jami Gough samo stranski produkt tega, da so skušali meso pač spraviti s kosti, a nova študija to razlago ovrže.