Če verjamete ali ne, flamenka doslej še ni bilo na Unescovem seznamu. Organizacija ga opredeljuje kot spoj petja (cante), plesa (baile) in glasbe (toque). Zibelka flamenka je seveda Andaluzija, je pa tudi razširjen po osrednjih španskih pokrajinah Extremaduri in Murcii. Foto: EPA
Če verjamete ali ne, flamenka doslej še ni bilo na Unescovem seznamu. Organizacija ga opredeljuje kot spoj petja (cante), plesa (baile) in glasbe (toque). Zibelka flamenka je seveda Andaluzija, je pa tudi razširjen po osrednjih španskih pokrajinah Extremaduri in Murcii. Foto: EPA
Unesco tradicionalno mehiško kulinariko razume kot celosten kulturni model, ki zajema tako poljedelstvo, ritualne običaje in stare tehnike dela kot tudi kulinarične spretnosti in ustaljene običaje. Stebri mehiške prehrane so koruza, fižol in pekoča paprika, ključno vlogo pa imajo tudi paradižnik, buče, avokado in seveda čokolada. Hrana ima tudi pomembno vlogo pri festivalih in praznikih, denimo pri darovanju ob dnevu mrtvih.

Unesco je za uvrstitev na seznam prejel 47 nominacij. Za uvrstitev na seznam morajo tradicije in običaji izpolnjevati vrsto meril; med drugim morajo prispevati k širjenju znanja o nematerialni kulturni dediščini in spodbujanju zavesti o njenem pomenu.

Šopek novih hrvaških vpisov
Iz Hrvaške sta se na seznam uvrstili tradicija izdelovanja lecta na severu države in sinjska alka, viteški turnir, ki ga v Sinju prirejajo vsako leto avgusta v spomin na zmago nad Turki 14. avgusta 1715. (Zanimivo je, da prav ime prireditve, alka (prstan), s svojim turškim izvorom odseva zgodovinski soobstoj (če že ne sožitja) med obema kulturama.) Na turnirju morajo tekmovalci na konjih v galopu s kopjem zadeti na vrv obešen železen obroč.

Način petja ojkanje, ki je značilno za hrvaško Liko, je Unesco uvrstil med ogrožene tradicije. Pevska tehnika, za katero potrebuješ dva ali več pevcev, zahteva značilno grleno vibriranje glasu, vsaka pesem pa traja toliko časa, kolikor pač pevec (ali pevka) lahko drži sapo. V nadaljevanju prej zgolj ustnega izročila ojkanja zdaj sicer skušajo s tečaji pomagati tudi folklorna društva, a spričo migracije v mesta je ljudi, ki to še znajo, vsak dan manj.

Glasbeno-plesni običaji od Litve do Indonezije
Na dopolnjenem seznamu je več tradicij, povezanih z glasbo. Med njimi so sutartine, oblika večglasnega petja iz severovzhoda Litve, kolumbijska marimba in indonezijsko glasbilo iz bambusovih palic angklung. Unesco je na seznam dodal tudi nekaj plesov, kot sta španski flamenko in vzhodnoindijski čhau. Novost je tudi pekinška opera, ki vključuje petje, igranje, recitiranje in še nekatere druge spretnosti.

Hrana: več kot le "gorivo"
V nematerialno kulturno dediščino sodijo tudi hrana in z njo povezani običaji. Na seznamu so se tako znašli francoska gastronomija oz. tradicionalen francoski obrok, mehiška kuhinja in sredozemska dieta. Ti dve sestavlja vrsta tradicij, običajev in spretnosti, povezanih s pridelavo, pripravo, shranjevanjem in še posebej uživanjem hrane.

Unesco je poleg tega dodal še akupunkturo, tradicionalno kitajsko metodo zdravljenja, ki temelji na zabadanju iglic v živčne vozle.

Med novostmi na seznamu so med drugim tudi umetnost tkanja preprog v Azerbajdžanu ter iranskih Farsu in Kašanu ter japonska umetnost tkanja svile juki-cumugi.

Rajanja okrog oble
Na Unescovem seznamu so po novem tudi nekateri festivali in prireditve. Med njimi so tridnevni karneval v belgijskem Aalstu, januarski festival Parachicos v Mehiki in mongolski festival Naadam.