Drugo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.1 od 25 glasov Ocenite to novico!
Današnje zborovanje #časzakulturo organizirata Asociacija in Kino Šiška. Foto: Kino Šiška/Branka Resnik
Evro
Dvig proračuna za kulturo je ena od štirih zahtev društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v kulturi in umetnosti. Menijo, da bi se morala ta z rebalansom že prihodnje leto dvigniti na raven iz 2009, ko je znašal dobrih 214 milijonov evrov, oziroma da bi moral znašati dva odstotka BDP. Foto: Reuters
Ministrstvo za kulturo
Gosti soočenja v Kinu Šiška so med drugim odgovarjali tudi na vprašanje, ali ima njihova stranka, če bo dobila dovolj glasov za vstop v prihodnjo koalicijo, kandidata za ministra za kulturo in ali so nemara to oni sami. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč Uroš Korenčan, pravi, da so kulturnice in kulturniki, povezani v #časzakulturo, prepričani, da kultura v družbenem in političnem prostoru ne igra ustrezne vloge. Prav tako ugotavljajo, da se ne znajde med temami predvolilnih kampanj, zato so začeli omenjeno kampanjo. Foto: BoBo

Dodaj v

Predstavniki političnih strank enotni: kultura potrebuje več sredstev

#časzakulturo, soočenje kulturnikov in političnih strank v Kinu Šiška
31. maj 2018 ob 14:36,
zadnji poseg: 31. maj 2018 ob 17:23
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Predstavniki političnih strank so se srečali s kulturnimi ustvarjalci, ki so jim predstavil svoje poglede na položaj kulture in rešitve za njegovo izboljšanje. Beseda je tekla tudi o zahtevi po zvišanju proračunskih sredstev za kulturo, ki se zdi predstavnikom 11 strank potreben, niso pa si bili enotni, ali bi to lahko dosegli leta 2019 ali v okviru štiriletnega mandata vlade.

Soočenje, ki ga je v Kinu Šiška v Ljubljani povezovala Ksenija Horvat, je bilo namenjeno podrobnejši opredelitvi strank do zahtev, ki jih je v okviru kampanje Čas je za kulturo in umetnost razdelalo društvo Asociacija.

Ena od štirih zahtev nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v kulturi in umetnosti je dvig proračuna za kulturo, in sicer, da bi se ta z rebalansom že prihodnje leto vrnil na raven iz leta 2009, ko je znašal dobrih 214 milijonov evrov, oziroma da bi moral znašati dva odstotka BDP. Predstavniki političnih strank so se strinjali, da je dvig potreben, ne pa tudi, kdaj bi to dosegli.

Nekateri predstavniki tudi niso omenjali številk. Andrej Šiško (Zedinjena Slovenija) je izpostavil "zadostna sredstva", Gorazd Prah (SD) je izpostavil stabilnost, ki se mu pri kulturi zdi pomembna. Za dvig se je osebno izrekla tudi Ljudmila Novak (NSi), vendar dodala da tega "ne more obljubiti". Tomažu Simetingerju (LMŠ) pa se zdi bolj smiseln postopen dvig.

Violeta Tomič iz Levice je prepričana, da je sredstev dovolj, da bi bilo le treba "odpreti malho". Igorju Brleku (Piratska stranka Slovenije) se zdita dva odstotka BDP-ja "premalo, če želimo kaj premakniti". Blaž Svetek (Naprej Slovenija) pa je mnenja, da potrebuje slovenska kultura najmanj 300 milijonov evrov. Andrej Kokot (Solidarnost) se je zavzel za drugi tir, saj bi s tem po njegovem mnenju šlo manj denarja za popravila cest in bi ga več ostalo tudi za kulturo.

Draganu Matiću (SMC) se dvig na dva odstotka BDP z rebalansom za leto 2019 sicer zdi možen, če bi sredstva vzeli iz "nekega drugega vira", ni pa prepričan, ali je to dejansko izvedljivo glede na fiskalno pravilo. Po njegovem mnenju bi bilo treba najti zunajproračunska sredstva ter razmišljati v smeri uvedbe spomeniške rente in davčnih olajšav.

Vasko Simoniti (SDS) je poudaril, da bi jeseni morali sprejeti proračun, ki bi kulturi za prihodnje leto z zdajšnjih 164 milijonov dvignil sredstva na 178 milijonov, kolikor je znašal proračun leta 2008, istočasno pa bi bilo treba sprejeti zakon o kulturnem evru in poskrbeti za črpanje evropskih sredstev. Na ta način bi se, kot zagovarja, lahko sredstva zvišala čez raven iz leta 2008. Tone Peršak (DeSUS) pa je prepričan, da bi v štirih letih lahko zvišali sredstva na 200 milijonov evrov pod pogojem, da bi zmanjšali javni dolg, zaposlovali in dvigali plače.

Za povezovanje kulture z drugimi resorji
Kulturnice in kulturnik, ki so se povezali v kampanji #časzakulturo, menijo, da se morata pomanjkanje sredstev in umanjkanje konsistentne in razvojne kulturne politike ustaviti. Med zahtevami, k izpolnitvi katerih pozivajo politične stranke in prihodnjo vlado, je nov kulturni model. Ta bi se po mnenju Asociacije morala uresničiti, da bi uredila razmere v kulturi. Predstavniki političnih strank pa so glede tega med drugim izpostavljali, da bi bilo treba kulturo bolje povezati z drugimi resorji, denimo gospodarstvom za boljši izkoristek na področju kulturnega turizma. Za izboljšanje pogojev nevladnih organizacij in samozaposlenih pa v SMC predlagajo ustanovitev panožne zbornice, ki bi po njihovem mnenju bolje kot trenutno dialoška skupina uveljavljala njihove pravice. V SDS bi to vprašanje rešili s samostojnim zakonom.

Kdo bo naslednji kulturni minister?
Predstavniki strank so na soočenju odgovarjali tudi na vprašanje, ali ima njihova stranka, če bo dobila dovolj glasov za vstop v prihodnjo koalicijo, kandidata za ministra za kulturo in ali so nemara to oni sami. Največkrat se je slišalo, da je kandidatov za to mesto več. Bolj konkretno pa so odgovorili aktualni minister za kulturo Peršak, ki ga ta položaj "trenutno ne mika kaj preveč", Ljudmila Novak, ki se bo "če ne drugega, potegovala za vodenje parlamentarnega odbora za kulturo", in Matić, ki je v stranki, kot je dejal, "prva izbira".

Kultura kot tema predvolilnih soočenj
Po besedah predsednika Kolegija direktorjev slovenskih gledališč Uroša Korenčana so kulturnice in kulturniki, povezani v #časzakulturo, prepričani, da kultura v družbenem in političnem prostoru ne igra ustrezne vloge, poleg tega ugotavljajo, da se ne znajde med temami predvolilnih kampanj, zato so začeli omenjeno kampanjo.

Po mnenju kulturnic in kulturnikov, ki so se pred volitvami združili v skupno kampanjo #časzakulturo, se morata pomanjkanje sredstev in umanjkanje konsistentne in razvojne kulturne politike ustaviti. Politične stranke in prihodnjo vlado zato pozivajo k izpolnitvi zahtev, ki so jih strnili v štiri točke.

1. PRIMERNO MESTO ZA KULTURO V DRUŽBI

"Postopna degradacija kulture in umetnosti v družbi je nesprejemljiva. Ministrstvo za kulturo je pomemben resor in si kot tak zasluži primerno simbolno mesto in ministra, ki bo imel znotraj vlade moč za konkretne spremembe."

2. POVEČANJE PRORAČUNA ZA KULTURO

"Proračun se mora z rebalansom že leta 2019 vrniti na raven iz leta 2009 (približno 210 milijonov) oziroma mora znašati 2 % BDP-ja. Od te točke dalje se mora zviševati za 5 % na letni ravni. Nujna so tako vlaganja v investicije kot programe v vseh sektorjih."

3. STROKOVNI MINISTER/MINISTRICA

"Polje kulture je kompleksno, zato potrebuje nekoga, ki ga dobro pozna in razume ter je pripravljen na dialog in iskanje kompromisov. Od novega ministra ali ministrice zato pričakujemo dialoškost, strokovnost, delovanje ZA kulturo in ne PROTI njej, ter, kjer je to potrebno, ustrezno reorganizacijo ministrstva, da bo uspešno delovalo za blagor celotne kulture in umetnosti."

4. NOV KULTURNI MODEL

"V prvih dveh letih pričakujemo nov Nacionalni program za kulturo in novo zakonodajo, ki bo uredila vsa pereča področja na področju kulture. Pričakujemo, da bo napisana v soglasju in dialogu s strokovno javnostjo. Le tako bo po letih konfliktov in parcialnih rešitev, ki to niso bile, obstajala možnost za uspeh."


"Poka na vseh področjih"

V kampanjo so vključeni posamezniki z različnih področij kulture: od javnih zavodov in stanovskih društev do ljubiteljske kulture, nevladnih organizacij, samozaposlenih in sindikatov. "Od leta 2009, ko je imela Slovenija najvišji proračun za kulturo, je drastično upadanje sredstev, hitre menjave ministrov in ministric ter vse manj strokovnega dialoga med ustvarjalci in odločevalci položaj kulture in umetnosti pripeljalo na rob propada. Poka na vseh področjih – od javnih zavodov do nevladnega sektorja, samozaposlenih in ljubiteljske kulture. Trpijo umetniški programi, mediji in kulturna dediščina,"
so zapisali v #časzakulturo. Zborovanje sta organizirala Asociacija in Kino Šiška.

N. Š., M. K.
Prijavi napako
Komentarji
Alchemist
# 31.05.2018 ob 11:00
Kultura bi lahko bila naš paradni konj. S kulturo se oblikuje ugled neke države in se ustvarja pogoje za kvalitetno bivanje in delovanje neke družbe. Države z močnim kulturnim sektorjem zaradi večjega ugleda dolgoročno profitirajo tudi finančno in gospodarsko.

Na žalost smo pri nas na to pozabili in je kultura nebodigatreba privesek vsakega proračuna.
KovacevaKobila
# 31.05.2018 ob 12:41
Vse stranke grulijo o 'pomenu kulture' in 'nujnosti ščitenja lokalne kulture', hkrati pa imajo zastrašujoče aroganten odnos do kulture. V najboljšem primeru je kultura obravnavana kot nadloga, v najslabšem kot škodljivec ('prisesanci', 'izrojenci' itn.). Tragična ironija je, da bi samooklicani 'domoljubi' najraje ukinili subvencioniranje kulture.

Gospodarski in izvozni potencial kulture je za slovensko politiko in javnost znanstvena fantastika ... hkrati pa je, ironično, taista javnost dobesedno kolonizirana s strani ameriških filmov, nadaljevank in glasbe. Živimo poleg Avstrije, ki z Mozartom, Haydnom, Straussovimi valčki, dunajskimi filharmoniki, dunajskimi dečki, secesijo in ostalimi kulturnimi presežki gradi prepoznavnost države in obrača milijarde. Živimo zraven Italije, ki praktično živi na račun bogate kulturne dediščine. Da gospodarskega izkupička angleške, francoske, nemške in ostalih kultur niti ne omenjam.

Prihodnost države smo, paradoksalno, sposobni videti v lakirnicah in prekarnem delu za multinacionalke ... hkrati pa nam je avstrijska logika, da gradiš na prepoznavnosti in ekonomskem potencialu znanih ustvarjalcev (Internationale Stiftung Mozarteum, Salzburški festival, Mozart Week, čez 300 izdelkov z Mozartovim imenom itn.), rahlo tuja. Klanjamo se svetovno priznanim proizvajalcem auspuhov in jih vabimo v oddaje, da nam razložijo, kako je treba delati ... hkrati pa ne vidimo vrednosti in ekonomskega potenciala v delu drugih svetovno znanih imen (Plečnik, Žižek, Marjetica Potrč, Laibach, NSK, Umek, Lila Prap, Avseniki itn.)
dejneseri
# 31.05.2018 ob 11:55
juhu... krasna logika, ce nekdo misli, da je kultura pomembna, po tvojem hkrati misli, da mala druzinska podjetja niso pomembna...
Fluid
# 31.05.2018 ob 11:49
Arnes - še ena paradržavna firma, ki niti enega soočenja ni zmožna predvajat brez nenehnih prekinitev.
Ribiič
# 31.05.2018 ob 11:10
Naša kultura in kulturniki so podoba našpega časa in žal ne del rešitve ampak so del problem. Z visoko precenjeno samopodobo se vedno znova pojavljano v prvih vrstah nestrpnežev, ki žalijo in blatijo drugače misleče. Predstavniki kulture, ki so soudeleženi v politiki prav v ničemer ne izstopajo po svoji kakovosti ali etični drži, kvečjemu nasprotno (Tomič, Peršak, Tabakovič, Partljič, Makarovič ...).
ishgilliath
# 31.05.2018 ob 13:44
m po drugi strani pa podpira izvoz le te. Torej podpira kolonializem. Dvolicnost pa taka

Izvoz klture = kolonializem? Česa vsega človek ne prebere na internetu, omfg....
sm0ve
# 31.05.2018 ob 12:14
Danes spet kulturniki prodajajo svojo "kulturo" napačnemu občinstvu.
dejneseri
# 31.05.2018 ob 11:08
ja, sploh nekateri osamosvojiteljisti pozabljajo, da je bila kultura ista organska podstat, na kateri se je utemeljila politicna samostojnost...

danes je kultura samo se parazit...
viisaus
# 31.05.2018 ob 13:09
jah v tujini nek slikar slika,,prodaja slike in od tega živi,država pa mu pomaga pri uresničevanju projektov.V sloveniji imamo največ kulturnikov na svetu po številu prebivalcev.Polovica je pijancev,drogerašev in loozerjev,kateri živijo na proračunu........
tim sein
# 31.05.2018 ob 11:21
Em, kdaj pa bo ta stvar?
dejneseri
# 01.06.2018 ob 09:40
juhu, ce je bistveni kriterij prezivetja kulture to, da se financira sama, potem v preseku dobimo modrijane in tanjo zagar, pa se mambo kings za povrh...

in cudno, da se nihce ne oglasa, ko je na rtv v petek, prime time, na sporeduizrazito domacijska oddaja.

je to reprezentacija slovenske kulture?
Radoveden
# 31.05.2018 ob 18:33
"Živimo poleg Avstrije, ki z Mozartom, Haydnom, Straussovimi valčki, dunajskimi filharmoniki, dunajskimi dečki, secesijo in ostalimi kulturnimi presežki gradi prepoznavnost države in obrača milijarde. Živimo zraven Italije, ki praktično živi na račun bogate kulturne dediščine. Da gospodarskega izkupička angleške, francoske, nemške in ostalih kultur niti ne omenjam."

Zdaj pa ne razumem.

A te milijarde so nažicane s strani subvencij?

Ker če ne, potem se nimamo kaj pogovarat ker ni popolnoma nič drugače kot pri nas. Na stežaj podpiram kulturo, ki jo je nekdo pripravljen plačat, če to želi. Subvencioniranja hobijev in prisklednikov in lenuhov tega pa ne.

Zadnjič je nekdo prilepil odličen link, ki tem kulturnikom iz strani novinarke, ki jim je posvetila 10 let (če se ne motim) svoje kariere, nastavlja ogledalo. Jih je do potankosti razgalila in opisala takšne kot so, torej takšne točno kot jih vidi javnost. In potem se še čudijo kakšni da smo.

Naj prilepi link še enkrat če obišče tale članek, prosim.
ni maitre
# 31.05.2018 ob 14:02
@Juhu
Menda, pa po zapisanemu o kulturi nimaš pojma o kulturi
Alchemist
# 31.05.2018 ob 11:19
@Ribiič

Med izražanjem kritike (tudi če je ostra) in blatenjem je razlika velika. Če pa izražanje kritike in predstavljanje nasprotnih stališč doživljate vedno kot blatenje, se je za vprašat, kdo je tu nestrpen.

Poleg tega ste našteli tudi nekaj umetnikov, ki sta jim bila vrhunskost in kvaliteta dokazana že s številnimi priznanji, tako v Sloveniji kot v tujini.
dejneseri
# 01.06.2018 ob 08:44
iskreni, ne razumes finte kolonializacije. ta ni samo v izvozu kulture in umetnosti.
sloko
# 31.05.2018 ob 21:22
Kruha in iger! Več dnarja več pobranih davkov v blagajni. To bo peklo kulturnike :D
Juhu
# 31.05.2018 ob 19:18
@ni miatre. Krompir koruza solata ........
Kot je videti se od vaše kulture ne da živeti.
tim sein
# 31.05.2018 ob 14:27
Po forumskih reakcijah o kulturi je vedno bolj jasno o čem je pisal Cankar. Gauss pravi da ne moremo iz tega... gravitacija je tako zelo močna.
heristalski166
# 31.05.2018 ob 13:54
a se bo to dalo dobiti v posnetku na netu al je samo live streaming
Juhu
# 31.05.2018 ob 11:56
Ogromno inteligence v kulturi, ki se ni sposobna preživljati, če posel ne gre se pač preusmeris v kakšno drugo dejavnost, ne pa da rines z glavo skozi zid.
zdravapamet1
# 31.05.2018 ob 19:16
Moj glas gre Piratom
gospod iskreni
# 31.05.2018 ob 13:57
Če je uvoz ameriske kulture kolonializem Slovenije, potem je uvoz nase popolnoma isto.
gospod iskreni
# 31.05.2018 ob 13:24
Hehe tisto ko uporabnik vsako zascito kulture Slovenije proglasi za nacionalizem po drugi strani pa podpira izvoz le te. Torej podpira kolonializem. Dvolicnost pa taka
SamoRes
# 31.05.2018 ob 11:24
Kultura v politiki, to je prvo kar moramo vzpostaviti.
Recimo Cerar je vnesel v državno politiko strpnost, kar je bilo po nemogočem Janši, ki se je spopadal z vsemi prava osvežitev.
Pepe
# 31.05.2018 ob 11:18
#časzakulturobrezdavkoplačevalskegaden
arja
Radoveden
# 31.05.2018 ob 18:23
Nemogoče! Tudi desni za kulturo?
gospod iskreni
# 31.05.2018 ob 13:14
Seveda je kultura pomembna. Ampak ni kultura to da se nekdo preimenuje v Janeza Janšo, ali da prikazuje posiljevanje muslimanke na odru itd. To pac ni kultura in take stvari gladko mečejo slabo luc na celotno kulturo. Tudi kritike gredo vedno proti istim, tisto kar je na desnem nadlegovanje je na levem pomota. Tisto kar je na desnem polu žaljenje je na levem humor. Dokler bo tako, drzava nima kaj financirat kulture. Kvaliteta se sama preživi
Juhu
# 31.05.2018 ob 11:38
Menda je tajnica kulturnega društva, ki kuha kavo, dviguje telefon in odpira pošto, bolj pomembno delovno mesto kot pa direktor družinskega podjetja brez tajnice in daje plače tridesetim zaposlenim, plačuje davke in prispevke, išče delo in ne jamra kot tile naši razni kvazi cirkusanti- kulturniki.
pace
# 31.05.2018 ob 12:55
Ko bodo t. im. kulturniki enkrat sposobni izločiti razkazovanje nagih zadnjic in sprednjih osramij in drugih svinjan pred publiko od tega, čemur pravimo kultura in ki izvorno pomeni skupnost dejavnosti, ki notranje bogatijo in plemenitijo človeka, šele potem se naj oglasijo.

https://www.domovina.je/novi-fake-news-nasih-osrednjih-medijev-ali-ko-je-vsako-izrazeno-nasprotovanje-ze-neonacizem-video/
Kazalo