Cornelius Gurlitt je levji delež svoje zbirke podedoval od očeta Hildebranda - trgovca z umetninami, ki je med drugo svetovno vojno kopičil Judom zaplenjena dela. Foto: EPA
Cornelius Gurlitt je levji delež svoje zbirke podedoval od očeta Hildebranda - trgovca z umetninami, ki je med drugo svetovno vojno kopičil Judom zaplenjena dela. Foto: EPA
Ronald Lauder
Oglasil se je tudi predsednik Svetovnega judovskega kongresa Ronald Lauder, ki je rezultate delovne skupine označil za borne in nezadovoljive. Foto: Reuters

Delovna skupina, ki so jo osnovali za to nalogo, je za nadaljnjih 499 del podala ugotovitev, da so "vprašljivega izvora". Poročilo je rezultat dveletnega dela, s katerim se je po mnenju njegovih izvajalcev veliko doseglo. Vendar je ta rezultat na prvi pogled zares precej skromen, še posebej, če se upošteva besede nemške pooblaščenke za kulturo Monike Grütters (stranka CDU), da so želeli "izpolniti svojo moralno nalogo" in restituirati lastništvo žrtev nacističnega režima.

Kdo so avtorji teh petih del?
Med petimi deli, za katera sedaj tudi uradno velja, da so jih zaplenili v času nacističnega režima, sta sliki Dva jahača na plaži Maxa Liebermanna in Sedeča ženska Henrija Matissa, pod preostala tri dela pa se podpisujejo francoski impresionistični mojster Camille Pissarro ter nemška umetnika Carl Spitzweg in Adolph Menzel. Od teh petih del so štiri vrnili dedičem njihovih lastnikov.


Nezadovoljstvo glede rezultatov in poteka dela
Objava novice je povzročila nejevoljo judovskih skupnosti po svetu. Oglasil se je tudi predsednik Svetovnega judovskega kongresa Ronald Lauder, ki je rezultate delovne skupine označil za borne in nezadovoljive. Že v preteklosti so večkrat pozvali nemške oblasti, naj pospešijo svoje delo, saj so mnogi dediči žrtev nacističnega režima že priletni.

Na delovno skupino poleg očitkov o počasnosti letijo tudi očitki, da njeno delo ni bilo zadosti pregledno. Vodja delovne skupine Ingeborg Berggreen-Merkel je glede tega izpostavila, da jih je pri delu oviral tudi spor glede veljavnosti Gurlittove oporoke, v kateri je umetnine zapustil Muzeju lepih umetnosti v Bernu.

Dve stanovanji, polni dragocenih umetnin
Zbiralec, ki je živel povsem v osami, je ob odkritju umetnin v njegovem münchenskem stanovanju trdil, da je njihov zakoniti lastnik. Umrl je maja 2014 v starosti 81 let, potem ko je bil že mesece hudo bolan. Njegova sestrična je pozneje zaradi njegovega stanja, v katerem je nastala oporoka, izpodbijala njegovo odločitev, s katero je dela zapustil švicarskemu muzeju. Odločitev o veljavnosti oporoke bo znana februarja.

Nemško tožilstvo je v Gurlittovem stanovanju v bavarski prestolnici leta 2012 odkrilo torej več kot tisoč umetnin, med njimi tudi dela modernih klasikov, kot so Pablo Picasso, Henri Matisse, Franz Marc, Paul Klee in Max Beckmann. Pozneje so v njegovem drugem stanovanju v Salzburgu odkrili še 200 umetnin. Njihova skupna vrednost naj bi presegala milijardo evrov. Številne umetnine naj bi pridobil Corneliusov oče Hildebrand Gurlitt, ki je bil v času nacističnega režima ugleden trgovec z umetninami.