Gurlitt je umrl v torek v starosti 81 let, potem ko je bil že mesece hudo bolan. Da je kot svojega edinega dediča v oporoki navedel omenjeni muzej, je danes presenetilo vse. Šokirani so bili tudi v samem muzeju, ko jih je o tem po telefonu in pisno obvestil Gurlittov odvetnik Christoph Edel.
V muzeju hvaležni, a se zavedajo velike odgovornosti
"Kljub medijskemu ugibanju, da je zbirko v oporoki zapustil umetniški instituciji zunaj Nemčije, je ta povsem nepričakovana novica vzbudila splošno osuplost," so zapisali in poudarili, da prav nikoli niso imeli nikakršnega odnosa s pokojnim. Izrazili so sicer hvaležnost, a tudi spomnili, da gre za "veliko odgovornost", povezano s "težkimi vprašanji".
Nemško tožilstvo je v Gurlittovem stanovanju v bavarski prestolnici München marca 2012 odkrilo okoli 1.300 del modernih klasikov, kot so Pablo Picasso, Henri Matisse, Franz Marc, Paul Klee in Max Beckmann. Pozneje so v Gurlittovem drugem stanovanju v Salzburgu v Avstriji odkrili še 200 umetnin. Njihova skupna vrednost naj bi presegala milijardo evrov.
Zbiratelj, ki je živel povsem v osami in nima bližnjih sorodnikov, je sicer trdil, da je zakoniti lastnik umetnin. Strokovnjaki po drugi strani menijo, da so več sto del iz njegove zbirke nacisti ukradli njihovim prvotnim lastnikom, predvsem bogatim Judom v času holokavsta.
Številne umetnine naj bi pridobil Gurlittov oče Hildebrand, ki je bil v času nacizma ugleden trgovec z umetninami. Nacisti so mu dovolili prodajo t. i. degenerirane umetnosti, zasežene v muzejih in drugod. Številna tovrstna dela so razstavili na razvpiti razstavi degenerirane umetnosti v Münchnu leta 1937.