Drugo
(6)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 10 glasov Ocenite to novico!
Stopar se je 13. maja 1929 rodil v Ljubljani. Diplomiral in doktoriral je na ljubljanski filozofski fakulteti. Dolga leta je bil konservator na celjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in nekaj let njen ravnatelj. Prejel je več nagrad, leta 1992 tudi stanovsko Steletovo nagrado. Njegova bibliografija obsega okoli 50 samostojnih publikacij in vsaj toliko razprav ter člankov v strokovnih glasilih. Napisal je več kulturnozgodovinskih vodnikov, v katerih je med drugim opisal opatijsko cerkev v Celju, Stari grad nad Celjem, Celje, Rogaško Slatino, Velenjski grad in Rogatec. Foto: BoBo
Kako živijo slovenski gradovi: Grad Podsreda
Ivan Stopar, ki je vodil obnovo številnih kulturnih spomenikov, je s svojim konservatorskim delom dosegel, da so iz ruševin zrasli gradovi, ki imajo nov namen in novo poslanstvo. "Živa" priča tega je grad Podsreda, za številne pozabljeno obrobje, za Stoparja pa spomenik, ki ga je proslavil v vsej Evropi. Foto: EPA
VIDEO
Nagrajena kastelolog dr....

Dodaj v

Priznanje za Ivana Stoparja, poznavalca gradov

Podelili so nagrade in priznanja Izidorja Cankarja
20. maj 2013 ob 15:00
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Nagrado Izidorja Cankarja za izjemne zasluge pri preučevanju umetnostne dediščine, ki jo bienalno podeljuje Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, je letos za svoj izjemen prispevek na področju kastelologije dobil umetnostni zgodovinar Ivan Stopar.

Priznanja Izidorja Cankarja so prejeli Igor Sapač, Blaž Resman in Helena Seražin ter Marjeta Ciglenečki, Polona Vidmar in Janez Höfler. Nagrado in priznanja so podelili opoldne v ljubljanski Moderni galeriji.

Ivan Stopar je temeljno študijo z naslovom Razvoj srednjeveške grajske arhitekture na slovenskem Štajerskem izdal že leta 1977. Leta 1986 je izšla knjiga Gradovi na Slovenskem, nato pa je zastavil obsežen topografski projekt Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Področje svojega topografskega dela je kmalu razširil na osrednjo Slovenijo in izšlo je kar 16 zvezkov.

Zgodbe slovenskih gradov
Pri raziskovanju grajske arhitekture je, kot je zapisano v utemeljitvi, Stopar s kompleksnim in interdisciplinarnim pristopom nasledil Ivana Komelja ter hkrati uveljavil nove zahteve pri spomeniškem varovanju grajskih objektov. Prodiral je v zgodovino grajskih stavb na Slovenskem in postavil temelje slovenske kastelologije, pri čemer je treba izpostaviti terminologijo. Prispeval je tudi besedila za lokalne zbornike in monografije ter turistične vodnike.

Kot je dejal nagrajenec, je vesel, da je njegovo delo našlo priznanje v krogu kolegov. Proučevanje gradov mu je dalo priložnost, da se je podrobneje seznanil tudi s tistimi deli Slovenije, kamor bi ga pot sicer le stežka zanesla. Izrazil je tudi veselje, da je "z drobnimi kamenčki pomagal sestavljati zemljevid podobe Slovenije v preteklih stoletjih".

Kastelologija naslednje generacije
Igor Sapač
je priznanje prejel za raziskovalno delo in prispevek k ohranjanju slovenske grajske dediščine. Za Stoparjem je nadaljeval zbirko Grajske stavbe na Slovenskem in jo z zadnjimi osmimi zvezki leta 2011 pripeljal do konca. Njegova bibliografija obsega skoraj 150 enot, tudi konservatorskih načrtov in idejnih zasnov za revitalizacijo nekaterih grajskih stavb. Kot je zapisano v utemeljitvi, je njegov prispevek z naslovom Kaj je grad? Problematika terminološke oznake in temeljne definicije eno izmed referenčnih del za prihodnje klasifikacije in vrednotenje grajskih stavb na Slovenskem.

Priznanje sta prejela tudi Blaž Resman, urednik celotne serije, in Helena Seražin, sourednica prvih treh zvezkov Umetnostne topografije Slovenije. Serijo so leta 2010 začeli sodelavci Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC-ja SAZU-ja. Dolg seznam sodelujočih priča o tem, da delo poteka timsko in da so izkušeni umetnostni zgodovinarji k sodelovanju pritegnili mlade, ki so skupaj oblikovali metodologijo in zastavili visoke znanstvene kriterije, piše v utemeljitvi.

Marjeta Ciglenečki, Polona Vidmar in Janez Höfler so priznanje prejeli za organizacijo in izvedbo mednarodnega projekta Umetnost okrog 1400. Znanstveni simpozij Umetnost okrog 1400 - globalni in regionalni pogledi je leta 2011 potekal na Univerzi v Mariboru. Kot piše v utemeljitvi, sta simpozij in izdaja zbornika po svojem pomenu presegla lokalne okvire in v marsičem postavila nove standarde za preučevanje in razmišljanje o umetnosti okrog leta 1400. V okviru tega projekta je bila slovenska umetnostna dediščina dokončno umeščena na zemljevid evropske umetnosti mednarodnega gotskega sloga.

Častno priznanje Izidorja Cankarja v letu 2013 je SUZD podelil Nuši Lapajne, ki je ljubljanski Narodni galeriji in Pilonovi galeriji v Ajdovščini donirala več umetniških del svojega očeta, slikarja Lojzeta Spazzapana.

A. J.
Blaž Resman
Igor Sapač
Nuša Lapajne
Polona Vidmar
Prijavi napako
Komentarji
Henrik
# 20.05.2013 ob 17:53
Čestitke - zasluženo!
henri
# 20.05.2013 ob 21:22
lahko recemo legenda gradov na slovenskem... cestitke
evaevi
# 20.05.2013 ob 22:59
velik strokovnjak, ogromno opravljenega dela
spoštovanje in čestitke!
Band3
# 20.05.2013 ob 22:28
Šele sedaj jo je dobil?
dc9
# 21.05.2013 ob 08:49
Čestitam. Na fakultetnih ekskurzijah je Igor bil znan po tem, da je znal več povedati o stavbah kot naši profesorji :)
povžek
# 21.05.2013 ob 12:10
Al je bilo treba južnaškim partizanskim oficirjem požgati toliko slovenske zgodovine?
Kazalo