Priznanja Izidorja Cankarja so prejeli Igor Sapač, Blaž Resman in Helena Seražin ter Marjeta Ciglenečki, Polona Vidmar in Janez Höfler. Nagrado in priznanja so podelili opoldne v ljubljanski Moderni galeriji.

Ivan Stopar je temeljno študijo z naslovom Razvoj srednjeveške grajske arhitekture na slovenskem Štajerskem izdal že leta 1977. Leta 1986 je izšla knjiga Gradovi na Slovenskem, nato pa je zastavil obsežen topografski projekt Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Področje svojega topografskega dela je kmalu razširil na osrednjo Slovenijo in izšlo je kar 16 zvezkov.

Zgodbe slovenskih gradov
Pri raziskovanju grajske arhitekture je, kot je zapisano v utemeljitvi, Stopar s kompleksnim in interdisciplinarnim pristopom nasledil Ivana Komelja ter hkrati uveljavil nove zahteve pri spomeniškem varovanju grajskih objektov. Prodiral je v zgodovino grajskih stavb na Slovenskem in postavil temelje slovenske kastelologije, pri čemer je treba izpostaviti terminologijo. Prispeval je tudi besedila za lokalne zbornike in monografije ter turistične vodnike.

Kot je dejal nagrajenec, je vesel, da je njegovo delo našlo priznanje v krogu kolegov. Proučevanje gradov mu je dalo priložnost, da se je podrobneje seznanil tudi s tistimi deli Slovenije, kamor bi ga pot sicer le stežka zanesla. Izrazil je tudi veselje, da je "z drobnimi kamenčki pomagal sestavljati zemljevid podobe Slovenije v preteklih stoletjih".

Kastelologija naslednje generacije
Igor Sapač je priznanje prejel za raziskovalno delo in prispevek k ohranjanju slovenske grajske dediščine. Za Stoparjem je nadaljeval zbirko Grajske stavbe na Slovenskem in jo z zadnjimi osmimi zvezki leta 2011 pripeljal do konca. Njegova bibliografija obsega skoraj 150 enot, tudi konservatorskih načrtov in idejnih zasnov za revitalizacijo nekaterih grajskih stavb. Kot je zapisano v utemeljitvi, je njegov prispevek z naslovom Kaj je grad? Problematika terminološke oznake in temeljne definicije eno izmed referenčnih del za prihodnje klasifikacije in vrednotenje grajskih stavb na Slovenskem.

Priznanje sta prejela tudi Blaž Resman, urednik celotne serije, in Helena Seražin, sourednica prvih treh zvezkov Umetnostne topografije Slovenije. Serijo so leta 2010 začeli sodelavci Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC-ja SAZU-ja. Dolg seznam sodelujočih priča o tem, da delo poteka timsko in da so izkušeni umetnostni zgodovinarji k sodelovanju pritegnili mlade, ki so skupaj oblikovali metodologijo in zastavili visoke znanstvene kriterije, piše v utemeljitvi.

Marjeta Ciglenečki, Polona Vidmar in Janez Höfler so priznanje prejeli za organizacijo in izvedbo mednarodnega projekta Umetnost okrog 1400. Znanstveni simpozij Umetnost okrog 1400 - globalni in regionalni pogledi je leta 2011 potekal na Univerzi v Mariboru. Kot piše v utemeljitvi, sta simpozij in izdaja zbornika po svojem pomenu presegla lokalne okvire in v marsičem postavila nove standarde za preučevanje in razmišljanje o umetnosti okrog leta 1400. V okviru tega projekta je bila slovenska umetnostna dediščina dokončno umeščena na zemljevid evropske umetnosti mednarodnega gotskega sloga.

Častno priznanje Izidorja Cankarja v letu 2013 je SUZD podelil Nuši Lapajne, ki je ljubljanski Narodni galeriji in Pilonovi galeriji v Ajdovščini donirala več umetniških del svojega očeta, slikarja Lojzeta Spazzapana.