Iz muzeja Smithsonian v Washingtonu bodo na otok Kauai poslali 1.250 artefaktov pomorske nesreče, ki, tako strokovnjaki, menda odpirajo okno v proces večanja zahodnjaškega vpliva na arhipelagu. V naslednjih tednih bo tamkajšnji muzej predmete tudi vključil v svojo zbirko.

Kraljeva jadrnica je v zalivu Hanalei ob otoku Kauai potonila leta 1824; v pesek na morskem dnu so se takrat zarili najrazličnejši predmeti, od terilnih kamnov do nakita in podobnega. Šele med letoma 1995 in 2000 je kurator muzeja Smithsonian Paul F. Johnston zbral potapljaško odpravo, ki je vse te "zaklade" privlekla izpod gladine.

Artefakti pripovedujejo svojo zgodbo: zgodbo o tem, kakšne spremembe je prestajala družba pod vodstvom kralja Kamehamehe II., ki je imel v lasti tudi jahto. Skupaj so na primer našli tradicionalna havajska orožja ("lomilec kanujev" je v bistvu kamen, pritrjen na vrv) in zahodnjaške vojaške pripomočke, na primer muškete. Našli so tudi kamne za havajsko igro, podobno kegljanju, pa figurico, kakršne se je uporabljalo za igranje dame.

Nesrečna Kleopatrina barka
Ostanke same ladje je v dolgih letih pod morjem večinoma odplavilo in razgradilo. Leta 1816 je bila v Massachusettsu zgrajena kot prva ameriška oceanska jahta, krstili pa so jo za Kleopatrino barko. Leta 1820 jo je Kamehameha odkupil s približno 500 tisoč kilogrami sandalovine.

Simbolični čas prehoda
Smithsonianov Muzej ameriške zgodovine je artefakte do zdaj tako ljubosumno varoval menda zato, ker je Johnston o brodolomu pisal knjigo. "Pritegnilo me je to, da imamo opravka ravno z obdobjem tranzicije in kontrasta med kulturama."

Ko je leta 1819 prevzel oblast, je kralj Kamehameha II. najprej odpravil havajski družbeni red tabujev in izrekel dobrodošlico krščanskim misijonarjem, kar je seveda zelo pospešilo spremembe v kulturi.