Podobe apostolov obdajajo stropno fresko Kristusa kot dobrega pastirja, zelo pogost motiv katakombnega slikarstva. Foto: EPA
Podobe apostolov obdajajo stropno fresko Kristusa kot dobrega pastirja, zelo pogost motiv katakombnega slikarstva. Foto: EPA
Katakombe sv. Tekle, Rim
Vsak obraz kaže drugačne karakteristike, ki jih nato prepoznamo tudi v poznejših upodobitvah posameznih apostolov. Sv. Peter je običajno plešast z dolgo koničasto brado, sv. Pavel s svetlimi lasmi z visokim nagubanim čelom in brado, Janez, Jezusov najljubši učenec, pa še mladostnih potez. Foto: EPA
Katakombe sv. Tekle, starokrščanska umetnost
Na novo očiščene freske v Teklinih katakombah so zaenkrat zaprte za javnost. Foto: EPA

Slikarije, ki se nahajajo v enem izmed hodnikov katakomb sv. Tekle v bližini bazilike sv. Petra, so nastale ob koncu 4. oziroma začetku 5. stoletja. Arheologi verjamejo, da so prav te podobe tiste, ki so imele močan vpliv na nadaljnje upodabljanje Jezusovih apostolov.

Freske pravzaprav niso novo odkritje, saj so jih strokovnjaki že dolgo poznali, a restavratorska dela, ki so jih začeli pred dvema letoma, so razkrila nove podrobnosti. "To so prve znane podobe obrazov štirih apostolov," je pojasnil profesor Fabrizio Bisconti, vodja arheoloških raziskav v številnih rimskih katakombah. Gre za obraze sv. Petra, sv. Andreja in sv. Janeza, treh od 12 apostolov, ki so spremljali Jezusa, ter sv. Pavla, ki se je spreobrnil po Jezusovi smrti.
Prav tiste freske, ki so postavile standard?
Na upodobitvah prepoznavajo podobne karakteristike kot na poznejših starokrščanskih upodobitvah apostolov, na primer Pavlovo podaljšano čelo zgubano, plešo in s koničasto brado. Na podlagi tega sklepajo strokovnjaki, da bi lahko bile prav te freske tiste, ki so postavile standard za nadaljnje upodabljanje. Po Biscontijevih beseda predstavljajo starejše upodobitve apostole v skupinah z manjšimi obrazi, na katerih je težko razločiti detajle, poroča Reuters.
Štirje s krogom obdani obrazi se nahajajo na stropu podzemne grobnice ženske višjega sloja, ki je krščansko vero verjetno sprejela ob koncu stoletja, v katerem je Konstantin Veliki z Milanskim ediktom (313) v imperiju razglasil versko svobodo.
Previdno odstranjevanje oblog
Po besedah arheologa gre za zelo pomembno odkritje v zgodovini zgodnjekrščanskega Rima. Freske grobnega prostora merijo približno dva metra krat dva metra in so bile dolgo prekrite s plastjo oblog kalcijevega karbonata, ki se je nabral zaradi vlage in pomanjkanja kroženja zraka. "Vzeli smo si čas za obsežno analizo, preden smo se odločili, katero tehniko uporabiti," je pojasnila Barbara Mazzei, vodja projekta. Plasti, ki so prekrivale fresko, so odstranili s pomočjo laserja, s tem pa se izognili poškodovanju barv. "Laser ustvari ob stiku s kalcijevim karbonatom manjši izbruh pare, zaradi katere odstopi od površine," je še pojasnila. Tako so se pred navdušenimi arheologi 'razjasnile' nekoč zabrisane podobe.
Poleg omenjenih podob apostolov so zdaj očiščeni tudi nekateri biblijski prizori, kot sta Jezusovo obujenje Lazarja in Abrahamova priprava na žrtvovanje Izaka. Strokovnjaki, ki so v katakombah tudi sicer vajeni bolj zabrisanih podob, so bili presenečeni nad neverjetnimi barvami Teklinih katakomb. Grobnica, ki se nahaja v mreži katakombnih hodnikov, zaradi del in težke dostopnosti ni odprta za javnost in tudi do nadaljnjega ostaja dostopna le strokovnjakom.