Robbov vodnjak treh kranjskih rek - Save, Ljubljanice in Krke - je bil pred Mestno hišo postavljen jeseni 1751 na pobudo ljubljanskega župana Jurija Ambroža Kapusa. Likovno in tudi vsebinsko spodbudo je Robbi verjetno predstavljal Berninijev Vodnjak štirih rek na trgu Navona v Rimu. Foto: RTV SLO
Robbov vodnjak treh kranjskih rek - Save, Ljubljanice in Krke - je bil pred Mestno hišo postavljen jeseni 1751 na pobudo ljubljanskega župana Jurija Ambroža Kapusa. Likovno in tudi vsebinsko spodbudo je Robbi verjetno predstavljal Berninijev Vodnjak štirih rek na trgu Navona v Rimu. Foto: RTV SLO
Robbov vodnjak bo nameščen v povezovalni trakt Narodne galerije, ki je že od začetka namenjen tej postavitvi. Foto: RTV SLO
Pred magistratom od leta 2006 stoji replika Robbovegba vodnjaka, temelji pa so ostali isti kot pri originalu. Foto: RTV SLO
Robbov vodnjak so najbolj ogrozile kovinske vezi, ki so vodnjaku povzročile največ škode zaradi korozije. Foto: RTV SLO

Na Mestnem trgu, kjer je vse od leta 1751 stal Robbov vodnjak, že od novembra 2006 stoji njegova kopija, originalni vodnjak pa je v restavratorskih delih. Odkar so na mesto pred Mestno hišo postavili repliko tega vodnjaka, ki je delo italijanskega baročnega kiparja Francesca Robbe, je izvirniku namenjeno novo mesto - prizidek Narodne galerije, ki je bil zato tudi zgrajen.

Škodljive razmere
Za selitev Robbovega vodnjaka so se odločili, ker so okolica, kjer je stal, razmere in kovinske vezi škodovale baročnemu spomeniku. Zato je morala Mestna občina Ljubljana kot lastnik vodnjaka po odločbi republiškega inšpektorata za kulturno dediščino v sodelovanju z ministrstvom za kulturo izvesti dela, ki so zaščitila vodnjak.

Demontaža vodnjaka je bila po mnenju strokovnjakov nujno potrebna predvsem zaradi starih kovinskih vezi, ki so vodnjaku povzročile največ škode zaradi korozije. Na treh mestih se je namreč širil material in posledično so pokale kamnine.

Replika na originalnih temeljih
Za MMC je vodja interventnega posega Jožef Drešar povedal, da so se popravila oz. interventni posegi na vodnjaku začeli leta 2005, ko so demontirali najbolj ogrožene elemente (6,5 metra visok obelisk, tri kipe, skalovje med kipi in tri elemente pod obeliskom). Leto pozeje so postavljali kopijo in demontirali vse do originalnih temeljev, na katerih stoji kopija še danes.

Nato so se začela restavratorska dela na vodnjaku samem, ki so ga najprej očistili z različnimi postopki, nato pa so odstranili korozivne kovinske vezi. Restavriranje je potekalo v več fazah, pri vsaki pa je navadno sodelovalo od pet do osem ljudi. Restavracija je potekala slaba tri leta v restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, skupaj s selitvijo v Narodno galerijo pa je bila akcija ocenjena na dobrih 330.000 evrov.

Vrnitev nazaj?
Robbov vodnjak bi se morda lahko vrnil nazaj na izvorno mesto, vendar le pod določenimi pogoji; treba bi bilo ukiniti promet v neposredni bližini vodnjaka, predvsem dostavnih vozil, ki povzročajo največ vibracij, v zimskem času pa spomeniku škodi predvsem kisel dež, pa tudi vandali dodajo svoje. Vendar je Jožef Drešar na naše vprašanje, ali je izpolnitev teh "idealnih" pogojev mogoča, odgovoril, da je zaradi modernega načina življenja in drugih dejavnikov izpolnitev vprašljiva.

Moten vhod v Narodno galerijo
Za selitev vodnjaka v stekleni trakt Narodne galerije bosta potrebna dva meseca, dela pa so, kot je povedal Drešar, začeli že včeraj. Čaša Robbovega vodnjaka je že prepeljana na mesto postavitve, jutri pa začnejo postavljanje preostalih delov. V galeriji so že namestili mostovno dvigalo nad temeljem, na katerega bodo postavili vodnjak. Vse elemente bodo na mesto postavili s pomočjo dvigala v galeriji, obelisk pa bodo s pomočjo zunanjega dvigala spustili skozi streho, kjer bosta dve polji.

Zaradi postavitve Robbovega vodnjaka v stekleno vhodno avlo Narodne galerije bo do konca avgusta moten vhod v avlo galerije in dostop do stalne zbirke Umetnost na Slovenskem.