Googlov Art Project virtualno združuje 17 svetovnih muzejev, v katerih so shranjena pomembna dela velikih umetnikov. Takšna je Botticellijeva slika Rojstvo Venere v virtualni različici, izvirnik pa je razstavljen v galeriji  Uffizi v Firencah. Foto: Project Art
Googlov Art Project virtualno združuje 17 svetovnih muzejev, v katerih so shranjena pomembna dela velikih umetnikov. Takšna je Botticellijeva slika Rojstvo Venere v virtualni različici, izvirnik pa je razstavljen v galeriji Uffizi v Firencah. Foto: Project Art
detajl nočna straža
Detajl Renbrandtove slike Nočna straža na Project Art. Foto: Project Art

Prek nove Googlove strani Art Project se, denimo, lahko uporabniki virtualno sprehodijo skozi sobane 17 muzejev, med katerimi so tudi newyorški Muzej sodobne umetnosti (Museum of Modern Art), versajska palača in londonska Narodna galerija (National Gallery). S klikom miške si lahko spletno razstavljena dela ogledate v veliki ločljivosti, ki omogoča, da na računalniškem zaslonu zaživijo tudi največje podrobnosti in vsaka poteza velikih mojstrov. Projektu so se med drugimi pridružili tudi britanski Tate, amsterdamski Rijksmuseum in ruski Ermitaž.

Gigapikslasta umetnost
Vsi ti muzeji in galerije sicer že imajo svoje spletne strani, a Project Art jim je ponudil napredno tehnologijo in nov način za doseganje ljudi. "Skušamo priti do spletnih uporabnikov na družabnih omrežjih, spletnih straneh, kjer koli že so," je za AFP povedal Laurent Gaveau, ki je v versajski palači pristojen za novodobne medije. "Uporaba gigapiksla je zelo nova," še pravi Gaveau o novem Googlovem visokoločljivostnem sistemu, ki so ga uporabili pri zajemanju razstavljenih slik in predstavitev v virtualni obliki. Druga novost je preprostost spletnega ogleda muzejev – lahko se zgolj sprehodite skozi sobe ali od blizu raziskujete posamezna dela.

Charlotte Sexton iz britanske Narodne galerije je povedala, da so v muzejih prepričani, da Googlov projekt nikakor ne bo škodoval obiskom njihovih spletnih strani, temveč jim bo pomagal pritegniti nove obiskovalce in morda celo katerega prepričal tudi v ogled v živo. "Veliko je dokazov o tem, da lahko ogled ustreznih spletnih vsebin spodbudi ljudi, da si gredo ogledati tudi 'pravo stvar'. Vznemirljivosti izvirnika ne kaže podcenjevati. Pa tudi če ne pridejo v muzej, lahko doživijo vsaj zadovoljivo virtualno izkušnjo," je še dodala. Z njo se strinja tudi Larisa Korabelnikova iz Ermitaža: "Ne gre za konflikt med virtualnim in fizičnim obiskom muzeja. Eden dopolnjuje drugega."

Louvre pa raje po svoje
Vsi veliki muzeji pa niso prepričani, da je Project Art najboljši način spletne predstavitve. V pariškem Louvru so Googlovo povabilo zavrnili in se odločil za lastno spletno stran, ki jo vsako leto obišče 11 milijonov uporabnikov, medtem ko v muzeju naštejejo okoli 8,5 milijona obiskovalcev na leto. Tudi pri drugem francoskem "kulturnem velikanu", versajski palači, se strinjajo, da je prisotnost na spletu odlična poteza. V treh letih, odkar so se odločili za spletno promocijo aktivno uporabljati Facebook, YouTube in Twitter, opažajo porast obiska na svoji spletni strani, ki si jo ogleda 6 milijonov ljudi na leto.