Srce Frederica Chopina je danes vgrajeno v steber Cerkve sv. Križa v Varšavi, skladateljevo telo pa počiva na slovitem pariškem pokopališču Pere Lachaise. Foto: AP
Srce Frederica Chopina je danes vgrajeno v steber Cerkve sv. Križa v Varšavi, skladateljevo telo pa počiva na slovitem pariškem pokopališču Pere Lachaise. Foto: AP
Frederic Chopin
Frederic Chopin (1810-1849) ni bil eden tistih nesrečnih umetnikov, ki jim veličino priznajo šele posthumno. Eden največjih romantičnih skladateljev in glasbenikov, ki so se posvetili predvsem klavirju, je bil namreč tudi velik ljubljenec francoskega visokega meščanstva in aristokracije, ki sta v prvih desetletjih družabnost pojmovali prvenstveno kot srečevanje v salonih. Decembra 1831, le tri mesece po Chopinovem prihodu v Pariz, je skladatelj Robert Schumann Chopinove variacije na La ci darem la mano iz Mozartove opere Don Giovanni ovrednotil tako: "Klobuk dol, gospodje! To je genij." Foto: AP
Frederic Chopin
Frederic Chopin, ki se je rodil 1. marca leta 1810 v Zelazowi Woli blizu Varšave, je dvajset let preživel na Poljskem. Novembra leta 1830 se je na predvečer velike poljske vstaje proti Rusiji odpravil najprej na Dunaj in nato v Pariz. Tam je dlje živel s pisateljico George Sand in umrl v starosti 39 let. Foto: AP

Medicinski izvedenci so prišli do zaključka, da je bil resnični vzrok smrti velikega pianista in skladatelja Frederica Chopena precej redek zaplet tuberkuloze; izsledke njihove študije bo v februarju objavil Ameriški medicinski zbornik.

Skupina poljskih znanstvenikov, ki so z najnaprednejšimi izsledki znanosti preučili Chopinovo srce (organ že skoraj 170 let počiva v velikem kozarcu konjaka), so prepričani, da bodo lahko dokončno odpravili dvome v zvezi s prezgodnjo smrtjo enega največjih glasbenih umetnikov vseh časov.

"Kozarca nismo odpirali, ampak z veliko mero gotovosti si upamo trditi, da je Chopin bolehal za tuberkulozo, neposredni vzrok njegove smrti pa je bil zaplet, ki se imenuje perikarditis," je za britanski The Observer pojasnil Michael Witt s Poljske akademije znanosti. Diagnozo je izvedenec za molekulsko genetiko postavil na podlagi fotografij visoke ločljivosti, ki so jih posneli leta 2014. "Lezije, ki jih vidimo na srcu, se skladajo s prvotno diagnozo, torej tuberkulozo."

Dve glavni teoriji
Novo-stara diagnoza je po njegovih besedah še najbliže, kar je zgodovina doslej prišla k razrešitvi dolgoletnega spora o tem, kaj je botrovalo Chopinovemu postopnemu hiranju in prezgodnji smrti pri 39 letih. Od leta 2008 nekateri poljski medicinski izvedenci namreč zagovarjajo hipotezo, da je Chopin, ki je bil vse življenje šibkega zdravja, v resnici bolehal za cistično fibrozo. To je redka genska bolezen dihal; bolniki po navadi ne dočakajo 40. leta.

Tudi Witt je pripravljen priznati, da brez analize DNK-ja možnosti cistične fibroze ne moremo zares izključiti. Že pred devetimi leti je poljsko ministrstvo za kulturo zavrnilo prošnjo za testiranje DNK-ja, s katerim bi iskali gen, ki priča o cistični fibrozi. Obstaja namreč možnost, da bi odvzem vzorca nepopravljivo poškodoval relikvijo.

Brez pravih testiranj so vse le ugibanja
Dokumentacija priča o tem, da je Chopin, ki je v višino meril 170 cm, tehtal pičlih 40 kilogramov; kronična podhranjenost je eden od simptomov cistične fibroze. Brez genskega testiranja prav tako ne moremo z absolutno gotovostjo trditi, da je ohranjeno srce sploh Chopinovo, "čeprav ni pravega razloga, da bi domnevali, da ni njegovo". Organ so nazadnje pregledali leta 1945, shranjen pa je v tekočini "svetlo jantarjeve barve", za katero predvidevajo, da je konjak. Od francoske revolucije naprej so v Franciji namreč pogosto uporabljali konjak kot tekočino za balzamiranje.

Umetnikova poslednja želja
Chopin, ki je trpel za tafofobijo (strahom pred tem, da bi bil živ pokopan), je na svoji smrtni postelji izrazil željo, da bi mu po smrti izrezali srce, ki ga je razumel kot simbol svoje nesmrtne duše, in ga hranili v njegovi domovini, na Poljskem. Njegova sestra ga je v žari pretihotapila v Varšavo, kjer so ga nato zapečatili v Cerkvi svetega Križa v na ulici Krakowskie przedmieście, le streljaj od Chopinovega zadnjega poljskega domovanja v Palači Krasinskega (tudi Palača republike). Skladateljevo telo počiva na slovitem pariškem pokopališču Pere Lachaise.