Slavist in etnolog Matjaž Brojan je v letu 2004 po desetih letih ustvaril edinstveno kopijo Brižinskih spomenikov - leseni faksimile vseh 22 strani spovednih molitev ter pridige o grehu in pokori (na skupno 29 lesenih tablah). Rezbarijo je prebarval z zmesjo rdeče primorske zemlje z domačo zemljo. Ogledate si jih lahko v NUK-u. Foto: NUK
Slavist in etnolog Matjaž Brojan je v letu 2004 po desetih letih ustvaril edinstveno kopijo Brižinskih spomenikov - leseni faksimile vseh 22 strani spovednih molitev ter pridige o grehu in pokori (na skupno 29 lesenih tablah). Rezbarijo je prebarval z zmesjo rdeče primorske zemlje z domačo zemljo. Ogledate si jih lahko v NUK-u. Foto: NUK
Mihael Glavan
Mihaelu Glavanu gre zahvala za razstave najpomembnejših slovenskih srednjeveških knjižnih spomenikov - Brižinskega, Rateškega, Stiškega in Čedajskega rokopisa. Foto: MMC RTV SLO
Janez Menart
Vdova Janeza Menarta je NUK-u odstopila pokojnikovo obsežno arhivsko zbirko.

Priznanja so prvi prejeli Tonka Menart, Mihael Glavan in podjetje Mercator. Pred podelitvijo so odprli razstavo Rezbarjenih brižinskih spomenikov novinarja in publicista Matjaža Brojana (slavnostni govornik je bil akademik Matjaž Kmecl), kulturne dogodke na "ta veseli dan kulture" pa so sklenili z izvedbo Kmeclove monodrame Trubar pred slovensko procesijo.

Tonka Menart, vdova pesnika, prevajalca in esejista Janeza Menarta, je NUK v letih 2006 in 2007 darovala obsežno in dragoceno pesnikovo osebno arhivsko zbirko. Zapuščina, ki jo v NUK urejajo, obsega nekaj tisoč enot, od osebnih dokumentov, pisem, rokopisov in tipkopisov pesniških in drugih del do bogatega dokumentacijskega gradiva o Menartovem literarnem, kulturnem in kulturnopolitičnem delu. Gre za eno najpomembnejših modernih osebnih arhivskih zbirk, ki jih hrani NUK, in bo javnosti predstavljena ob pesnikovem jubileju leta 2009. Menartova je tudi z veliko osebno zavzetostjo sodelovala pri urejanju gradiva za prevzem in ima poglavitne zasluge, da se je zbirka neokrnjena in nepoškodovana ohranila v tako velikem obsegu.

Mihaela Glavana, po izobrazbi slavista, odlikuje tenkočutna skrb za slovenski jezik in kulturo, ki se ji predaja poklicno in ljubiteljsko ter v ta namen deluje ne le na knjižničarskem, ampak tudi na založniškem, publicističnem in razstavnem področju. Velik del svoje profesionalne pozornosti je Glavan v 23 letih delovanja v NUK posvetil promociji slovenske literature in kulture doma in v tujini. Med več kot 30 razstavami velja še posebej omeniti avtorsko pripravo razstave najpomembnejših slovenskih srednjeveških knjižnih spomenikov - Brižinskega, Rateškega, Stiškega in Čedajskega rokopisa.

Podjetje Mercator je v zadnjih letih postalo pomemben skrbnik nacionalne pisne kulturne dediščine, ki jo hranijo v NUK. Mercator z NUK sodeluje v akciji Posvojite knjigo, ki je namenjena zbiranju sredstev za zaščito vsaj najpomembnejših del duhovne in materialne ustvarjalnosti, ki se jim brez potrebnih strokovnih obnovitvenih posegov čas neusmiljeno izteka. V okviru akcije je Mercator postal diamantni pokrovitelj rokopisov Ivana Cankarja in rokopisov Jerneja Kopitarja ter s tem pomembno prispeval k ohranjanju znanstvenih in umetniških del ter pomembnih dokumentov iz preteklosti.