Štefančič je Liffe označil za dobro zrcalo sodobnega filma. Foto: RTV SLO
Štefančič je Liffe označil za dobro zrcalo sodobnega filma. Foto: RTV SLO
Jim Carrey
Bi bil Carrey v prihodnosti lahko 'novi' Wilder? Foto: EPA
Marcel Štefančič
Padla je tudi negativna ocena o slovenski filmski infrastrukturi. Foto: RTV SLO

V spletnem klepetu Multimedijskega centra RTV Slovenija je Štefančič sogovornikom med drugim zaupal, da bi v svoji (zaenkrat neobstoječi) kinodvorani kot prvi film zavrtel Divjo bando, svoj prostor na velikem platnu pa bi našli tudi filmi, kakršen je na primer Norega se metek ogne. To pa zato, "ker je subverziven, ker zmeša to, kar slovenski filmi običajno ne upajo zmešati, ker se zaveda svoje abdurdnosti in svojega mikrobudžeta."

Vsi hitijo v Hollywood delat predelave
Pogovor se je sukal tudi okoli ljubljanskega festivala Liffe, ki ga Štefančič označuje za dobro zrcalo stanja v sodobnem filmskem svetu, njegovo poslansto pa vidi kot ponujanje filmov, ki jih sicer zaradi specifike našega trga pri nas ne bi videli. "Če se vam zdi, da filmov z izvirno avtorsko poetiko manjka, pomeni, da je taka realnost: filmov z izvirno avtorsko poetiko je vse manj - pa še tisti avtorji, ki se pojavijo, takoj skočijo drugam, recimo v Hollywood, kjer kot svoj drugi film posnemajo rimejk kakega starega francoskega filma."

Bo Jim Carrey klasika?
Tezo klepetalca o koncu dobrih komedij pa je Štefančič ovrgel z lastno tezo, in sicer, da so komedije v lastnem času vedno podcenjene in faktor kakovosti vedno dobivajo za nazaj. Tako bi se kaj lahko zgodilo, da bodo filmi Jima Carreyja čez dvajset let klasika, v naslednjih pa se bodo rojevale že spet nove komedije, ki post festum lahko postanejo klasične. Nazadnje pa je, bolj splošno gledano, svet najbolj spremenil, tako Štefančič, šund: "polovica filmov ga je imitirala, druga polovica pa je nastala iz odpora do šunda - bolj vplivnega filma zlepa ne boste našli."

Antološki trenutki Odgrobadogroba

Celoten klepet z Marcelom Štefančičem lahko preberete tukaj.

Sicer pa je Marcel Štefančič, ki je že nehal šteti ogledane filme, ponudil tudi svojo rešitev za sodobne slovenske filme, ki bi morali biti po njegovem mnenju "precej bolj vizualni, kot so - bolje rečeno: videti bi morali kot nemi filmi." O filmu Jana Cvitkoviča, o katerem je v zadnjih tednih največ govora, pa je dejal, da je "dober, še več, rekel bi, da ima nekaj trenutkov, ki se bodo uvrstili v antologijo slovenskega filma - filme pa si itak zapomnimo predvsem po trenutkih."

Minus za filmsko infrastrukturo
Štefančič, ki si približno desetino filmov ogleda v kinodvoranah, ostalo pa prek drugih medijev (lahko se pohvali tudi z deset tisoč filmi v domači videoteki), pa je za grobarja filma pri nas označil slovensko filmsko infrastrukturo, ki ljubiteljem filma onemogoča ogled filmov, vkolikor ne živijo v večjih mestih. To pa pomeni, da se lahko filmofili zatečejo le še na svetovni splet. Tudi zato je Štefančič mnenja, da bi bilo zelo pomembno zadržati duh, ki ga k nam prinese Liffe, skozi vse leto, ter tako oblikovati nove ljubitelje filmov.