Po več mesecih priprav in vaj se je Škofjeloški pasijon z več kot 900 igralci, nosači in drugimi sodelujočimi prostovoljci ter 80 konji vrnil na mestne ulice. Foto: BoBo
Po več mesecih priprav in vaj se je Škofjeloški pasijon z več kot 900 igralci, nosači in drugimi sodelujočimi prostovoljci ter 80 konji vrnil na mestne ulice. Foto: BoBo
|Režiser Milan Golob dela s 74 igralci, od katerih jih pol ni nikoli igralo, druga polovica pa le v pasijonu. Tudi siceršnja ekipa je velika, saj obsega okoli 900 ljudi. (Fotografija je iz postavitve v letu 2009).
Foto: BoBo
Na osnovi ohranjene pisne predloge se je pasijonska uprizoritev z vmesnimi prekinitvami izvajala v postnem in velikonočnem času od leta 1713 do ukinitve v času jožefinskih reform. V 20. stoletju je bila oživljena leta 1936 in ponovno leta 1999. Sledili sta še uprizoritvi leta 2000 in 2009.
Na osnovi ohranjene pisne predloge se je pasijonska uprizoritev z vmesnimi prekinitvami izvajala v postnem in velikonočnem času od leta 1713 do ukinitve v času jožefinskih reform. V 20. stoletju je bila oživljena leta 1936 in ponovno leta 1999. Sledili sta še uprizoritvi leta 2000 in 2009. Foto: BoBo
'Kar živi, mora enkrat umreti,' zakliče Smrt in peklenščki začnejo vleči duše v pekel. Nato pa pasijonska procesija napove boj proti grehu, v katerem glavno vlogo zaseda Jezus Kristus, od podobe zadnje večerje do več prizorov trpljenja vse do zmage nad grehom. Tako je končno sporočilo pasijona odrešenje. Foto: BoBo
Pasijon, živa mojstrovina državnega pomena

Predstava temelji na najstarejšem ohranjenem dramskem besedilu v slovenskem jeziku, ki ga je kapucin Lovrenc Marušič, imenovan tudi Romuald Štandreški, zapisal med letoma 1725 in 1727. Škofjeloški pasijon oziroma Processio Locopolitana je razdeljen v 13 slik, povzetih po svetopisemskih besedilih, sestavlja pa ga 869 verzov v starološkem narečju.
Največji gledališki spektakel na prostem
Škofjeloški pasijon, ki je najstarejša v celoti ohranjena režijska knjiga v Evropi iz obdobja baroka, je največja gledališka predstava na prostem v Sloveniji. Zasnova je kot procesija, ki iz pasijonskega tabora pri stari vojašnici krene na Mestni trg in se zaustavlja na določenih točkah, kjer pred gledalci zaživijo prizori iz dramske igre; letos jo režira Milan Golob. Kot pravi, v uprizoritvi spoštujejo osnovo najstarejšega ohranjenega dramskega besedila v slovenskem jeziku in mu dodajajo živost: "Želimo, da do gledalcev čim bolj neposredno pride sporočilo o odrešenju pred grehom, ki je sporočilo pasijona." To je tudi glavna prednost Škofjeloškega pasijona pred drugimi pasijoni, saj vsebuje dramsko besedilo, s katerim se sodelujoči obračajo neposredno na gledalca.
Pred gledalci se zvrstijo Adam in Eva, obrtniki, duhovščina in plemstvo, pa smrt, angeli in peklenščki. "Kar živi, mora enkrat umreti," zakliče Smrt in peklenščki začnejo vleči duše v pekel. Nato pa pasijonska procesija napove boj proti grehu, v katerem glavno vlogo zaseda Jezus Kristus, od podobe zadnje večerje do več prizorov trpljenja vse do zmage nad grehom. Tako je končno sporočilo pasijona odrešenje.

Popart Katoliške cerkve
Znanstveni sodelavec Freie Universität v Berlinu Jaša Drnovšek se v okviru projekta DramaNet: Evropska drama zgodnjega novega veka in kulturna mreža ukvarja s hipotezo, da gre pri drami zgodnjega novega veka za prvi pojav množične kulture v človeški zgodovini. Takšen dogodek je bil namreč praviloma brezplačen in odprt za najširšo javnost; tudi zato so bili pasijoni do konca 18. stoletja tako priljubljeni, tako rekoč "popart Katoliške cerkve", kot se izrazi Drnovšek. Skoraj vsak kraj, ki si je to lahko privoščil, je v nekem obdobju uprizarjal svoj pasijon.

Z izjemo nekaj fragmentov, ki so se ohranili na Tirolskem, pa Drnovšek do zdaj še ni zasledil dokumenta o pasijonski procesiji, ki bi, tako kot Škofjeloški pasijon, vseboval tudi dramsko besedilo. "S teatrološkega vidika, z vidika estetskega učinka uprizoritve se mi zdi ta podatek ključnega pomena," izpostavlja.

Že če primerja pasijon statične odrske postavitve s pasijonom, ki je potekal kot procesija, ki se vije skozi mesto ali vas, se zdi, da je učinek drugega na gledalca neprimerno močnejši. "Toda še polnejše, še intenzivnejše estetsko izkustvo obeta procesija, v kateri sodelujoči med samo procesijo ali pa na vmesnih postajah tudi govorijo in se s svojim govorom obračajo neposredno na gledalca. V tem pogledu je Škofjeloški pasijon množični medij par excellence," ugotavlja Drnovšek.

Premiera in sedem ponovitev
Škofjeloški pasijon je bil nazadnje uprizorjen pred šestimi leti, tradicijo uprizarjanja iz 18. stoletja pa so v Škofji Loki ponovno obudili v letih 1999 in 2000. Letos bo pasijon v postnem in velikonočnem času na ogled osemkrat. Zadnja predstava naj bi bila 12. aprila, če bi zaradi dežja kakšna ponovitev odpadla, pa so pripravljeni nadomestni termini.

Za zdaj še neuspešno potegovanje za Unescovo kljukico
Zaradi izvirnosti in pomena, bogastva jezika in samega obsega predstave je Škofjeloški pasijon razglašen za živo mojstrovino državnega pomena, ki kandidira tudi za vpis na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine pri Unescu. Lanska kandidatura za seznam ni bila uspešna, zato so vlogo umaknili. Dopolnjeno vlogo naj bi predvidoma oddali do konca tega meseca, ocenjevanje pa bo prihodnje leto.

Na osmih predstavah v Škofji Loki pričakujejo okoli 30.000 ljudi iz Slovenije in tudi tujine. Uprizoritev si bodo ogledale številne skupine iz cerkvenih krogov in šol. Gledalci ob nakupu vstopnic lahko izbirajo med štirimi prizorišči, saj se bo pasijonska procesija na prenosnih odrih vila od nekdanje vojašnice čez Kapucinski most na Mestni trg in nazaj.

Pasijon, živa mojstrovina državnega pomena