Evropska unija želi po besedah Kralj Bervarjeve z ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport te omejitve odpraviti, saj v kulturnih podatkih sluti velik gospodarski potencial.

Sprememba za razvoj digitalnega gospodarstva
Javni posvet o predlogu sprememb direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja, ki ga je danes organiziralo ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport v sodelovanju z ministrstvom za pravosodje in javno upravo, je spodbudil predlog Evropske komisije, da bi se spremenjena direktiva o ponovni uporabi informacij nanašala tudi na področje kulture oziroma na knjižnice, muzeje in arhive. Posvet je bil zato namenjen seznanitvi strokovne javnosti s predlogom sprememb direktive in razpravi o njenih mogočih učinkih v kulturnem sektorju.

Kot je v predstavitvi predloga sprememb direktive dejala Mateja Prešeren z ministrstva za pravosodje in javno upravo, je bistvo nadaljnje uporabe informacij javnega značaja oplemenitenje in dodana vrednost. Direktiva iz leta 2003 je bila v slovenski pravni red prenesena leta 2005 s spremembami zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki mu je sledila še uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. Za spremembe direktive se je Evropska komisija odločila, ker naj bi bila dozdajšnja neučinkovita. Evropska komisija po besedah Prešernove ugotavlja, da se mora ponovna uporaba okrepiti za razvoj digitalnega gospodarstva, po študijah naj bi dobiček na ravni celotne Evropske unije znašal 40 milijard evrov.

Pomisleki predstavnikov muzejev in arhivov
Po novem naj bi bili k nudenju informacij za ponovno uporabo vseh splošno dostopnih podatkov zavezani vsi organi, tudi knjižnice, muzeji in arhivi. Stroški dajanja gradiva bi se omejili le na mejne stroške reprodukcije. Podatki bi morali biti dani v strojno berljivih formatih skupaj z metapodatki. Direktiva predvideva tudi nadzor neodvisnega organa, ki bi se ga določilo na novo. Vsi organi bi bili zavezani k dajanju na razpolago vsega gradiva, kjer ni tretjega imetnika pravic. S tem so, denimo, izključene knjige. Na voljo bi bili le podatki, ki so splošno dostopni. Po besedah Prešernove bi bile knjižnice, muzeji in arhivi zaradi narave svojega delovanja privilegirani s tem, da se bi se lahko sami odločili, ali bodo zaračunali stroške, ki presegajo mejne.

Pomočnik ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice Zoran Krstulović je spregovoril o težavah, ki bi jih nova direktiva povzročila na področju knjižnic. Poudaril je, da je ena temeljnih nalog knjižnic uporaba gradiva v ravnotežju z njegovim trajnim ohranjanjem. Poleg avtorskih pravic sta tu še občutljivost gradiva in vprašanje o velikosti morebitne zahteve. Nekdo lahko zahteva digitalizacijo velikega števila časopisov, je pojasnil. Po njegovem mnenju bi morali razmišljati o pravilniku in cenikih. Namestnik direktorja Arhiva RS Jože Škofljanec pa je povedal, da njim omejitev določajo ustvarjalci oz. izročitelji gradiva. Opozoril je, da arhiv ne dela raziskav, da pa je 99 odstotkov gradiva že zdaj na voljo. Boji se, da bo direktiva upočasnila sistem in dala prednost tistim, ki bodo plačali.

Slovenija na splošno podpira spremembe
Blanka Tivadar z ministrstva za izobraževanje, znanost in kulturo je povedala, da Slovenija v splošnem podpira cilje predloga spremembe direktive o ponovni uporabi, vendar sta potrebna dodatna preučitev in posvetovanje na nacionalni ravni. Opozorila je na občutljivo področje naravne in kulturne dediščine ter izrazila bojazen nad povečanjem obsega kraje umetnin. Problematična se ji zdi tudi uporaba digitalnih podob s spleta, ki jih muzej danes lahko zaračuna, saj se s tem trži. Ponovno uporabo informacij v kulturi sicer na ministrstvu podpirajo, vendar zahtevajo, da konča presoja ostane v rokah javnega sektorja.

Podjetnik Jugoslav Petković je na konferenci predstavil priložnosti ponovne uporabe informacij javnega značaja v podjetništvu, Metka Fujs iz Skupnosti muzejev Slovenije je razložila vplive sprememb direktive za muzeje, Luka Frelih iz Društva Ljudmila pa je predstavil pomen odprtih podatkov za razvoj novih projektov in opisal prednosti licenc Creative Commons.