Zakonca Hays - oba štejeta 80 let - sta v več kot šestdesetih letih svojega zakona zbrala približno 600 umetniških del iz obdobja poznega 19. in z začetka 20. stoletja, kar je vredno okoli 350 milijonov evrov, vrednost pa se še povečuje.

Spencer Hays je bil v soboto z ženo Marlene v Parizu, kjer sta v narodnem muzeju formalizirala prvi del donacije - gre za 187 umetniških del, med katerimi so tudi dela Edgarja Degasa in Amadea Modiglianija, vredna 173 milijonov evrov.

Ko sta odraščala v mestu Gainesville v Teksasu, se jima je zdel obisk Francije nepredstavljiv, je povedal Hays. "Leta 1971 pa sva prvič odpotovala v Pariz in začela se je najina ljubezenskega zgodba s to čudovito državo," je še razkril zbranim pred Elizejsko palačo, med katerimi je bil tudi francoski predsednik Francois Hollande. Njuno darilo je največja donacija umetnosti, kar jih je Francija dobila po drugi svetovni vojni.

Človeka, ki jima je "lahko" kupovati darila?
"Ljudje, ki vaju poznajo, vedo, da se vajina zbirka veča okoli 14. julija in 7. decembra, ko praznujeta rojstna dneva. In letos ste vi, Marlene, vnovič Spencerju podarili Matissa, vi Spencer pa Marlene Modiglianija ... tega pač ni bilo lahko dohajati," pa je dejal francoski predsednik Hollande. Poudaril je, da dobrotnika Franciji nista podarila le svoje zbirke, pač pa tudi "vsem dostopno umetnost".

Zakonca Hays sta nabrala platna s številnimi znanimi podpisi - med njimi so Edgar Degas, Odilon Redon, Gustave Caillebotte, Camille Corot in Amedeo Modigliani -, najbolj pa ju je od nekdaj zanimala skupina Nabis. Gre za skupnost umetnikov, ki se je poimenovala s hebrejsko besedo za preroka, skušala pa je revitalizirati umetnost. Njihovi napori so v pričujoči zbirki zastopani s 23 deli Edouarda Vuillarda, 12 deli Pierra Bonnarda in štirimi platni Mauricea Denisa.

Spencer Hays je poosebljenje "ameriškega sna": svoj imperij je zgradil sam, z različnimi poslovnimi podvigi. Začel je kot prodajalec od vrat do vrat v Nashvillu v Tennesseeju. Par ima med drugim stanovanje v New Yorku, seveda opremljeno s številnimi umetninami, v Nashvillu pa sta si zgradila kopijo pariške vile.

"Vajino dejanje, donacija, izkazuje spoštovanje Franciji," je še poudaril v svojem govoru na slovesnosti, s katero so zakoncema podelili odlikovanje legije časti, najvišje francosko priznanje, ki ga lahko podelijo tujim državljanom.

Po francoskem zakonu mora podarjena zbirka odslej ostati enotna in se ne sme več deliti. Prav ta zakon je imel vlogo pri odločitvi Američanov: če bi zbirko podelila ameriškim institucijam, bi te lahko posamezne kose naprej prodajale po svoji presoji.

Po smrti donatorjev jo prejme pariški Musée d’Orsay: zanjo so že odredili 900 kvadratnih metrov velik prostor; v ta namen bodo morali preseliti svojo knjižnico in arhive.