Plečnik je v središču obrečne kompozicije predvidel tudi most s pokritimi stojnicami - Mesarski most, katerega gradnjo je prekinila II. Svetovna vojna. Foto: MMC RTV SLO
Plečnik je v središču obrečne kompozicije predvidel tudi most s pokritimi stojnicami - Mesarski most, katerega gradnjo je prekinila II. Svetovna vojna. Foto: MMC RTV SLO
Ljubljanska osrednja tržnica se razteza od Tromostovja ..... Foto: MMC RTV SLO
Zmajski most
.... pa vse do Zmajskega mostu. Foto: EPA
Peter Krečič
Peter Krečič, direktor Arhitekturnega muzeja, je velik poznavalec Plečnikove arhitekture. Foto: MMC RTV SLO
Jože Plečnik
Jože Plečnik je s svojo arhitekturo Ljubljani pustil močan pečat. Foto: MMC RTV SLO/P. B.

Tržnica največkrat velja za srce mesta, za stičišče prebivalcev. Od konca 19. stoletja se je tržnica nahajala pred mestno hišo, kjer so se prodajala živila na drobno, nato pa se je od leta 1920 središče ljubljanskega živilskega trga odvijalo na Pogačarjevem trgu in Vodnikovem trgu.

Osrednjo ljubljansko tržnico so zgradili na lokaciji nekdanjega mestnega obzidja, ki ga je zamenjal drevored ob Ljubljanici. Arhitekt Jože Plečnik si je tržnico zamislil kot monumentalno in zvezno oblikovan obrečni prostor, ki se razteza med Tromostovjem in Zmajskim mostom.

Stanje pred Plečnikovim posegom
O tem, kakšni so bili prvotni načrti arhitekta Plečnika, smo povprašali direktorja Arhitekturnega muzeja in poznavalca Plečnikove arhitekture, Petra Krečiča. Povedal nam je, da je prostor Osrednje ljubljanske tržnice nastal po potresu leta 1895. »Obsežen kompleks nekdanjega liceja so zaradi hudih poškodb do tal podrli in za spomenikom Valentina Vodnika, ki je nekoč stal v osi licejske fasade, je zazevala neprijetna praznina. Z vzhodne strani jo je zamejevala Mahrova hiša (še zdaj se nekoliko nediskretno odpira proti živilskemu trgu s svojim notranjim dvoriščem), s severne kostanjev drevored, med katerim so bile razporejene lesene mesarske lope, z zahodne kompleks semenišča in bližnjih zgradb, z južne razmeroma nepoškodovana linija v jedru še srednjeveških hiš z vrzeljo Študentovske ulice.

Licej, ki je začel delovati na prelomu 18. in 19. stoletja, je nastal na osnovi opuščenega frančiškanskega samostana s cerkvijo in malim pokopališčem. Prvotna gotska in pozneje barokizirana cerkev je bila s korom obrnjena proti vzhodu v smeri Poljanske ulice – stala je tik ob obzidju pri Poljanskih vratih in s svojim volumnom segala skoraj do srede današnjega izteka Ciril-Metodovega trga. To je bil verjetno glavni razlog, da so jo ob preurejanju samostana v licej podrli

Po njegovem je odgovor na vprašanje o arhitekturnem in umetnostnozgodovinskem pomenu tega prostora dvosmeren:»Je pomemben za zgodovino mesta, trenutno pa razen oboda z nekaterimi dragocenimi arhitekturami sam po sebi nima kakšne posebne estetske ali spomeniške vrednosti

Plečnik in njegovi načrti
Kot pove Krečič, je arhitekt Jože Plečnik od svojega dokončnega povratka v domovino leta 1921 kazal velik interes zlasti za staro Ljubljano, to je za celotni historični pas vzdolž Ljubljanice, deloma seveda tudi zunaj tega pasu. »Že prve naloge, ki jih je dajal študentom na oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete, kažejo, kako zgodaj se je začel ukvarjati s pomembnimi lokacijami v stari Ljubljani. Diplomska naloga Franceta Tomažiča (1924) umešča v prostor Vodnikovega trga novo stavbo konservatorija, pri čemer se je kandidat ukvarjal tudi že z dostopi na Ljubljanski grad. Drugi študent Drago Derkovič se je pozneje ukvarjal z isto lokacijo toda s programom novega ljubljanskega magistrata. Plečnik se je seveda tudi sam začel ukvarjati s to idejo okrog leta 1930 in v naslednjem letu prispel do nekaj variantnih rešitev

Leta 1939 pa je izdelal obsežen in ambiciozen načrt za nov ljubljanski magistrat, katerega trakti bi obdali celotno stavbno parcelo od Kopitarjeve ulice (za to bi žrtvoval Mahrovo hišo in sosednjo stavbo) vse do Pogačarjevega trga (padlo bi baročno Martinuzzijevo semenišče z izjemo semeniške knjižnice, ki si jo Plečnik zamišlja kot edikulo na prostranem trgu z ohranjenim semeniškim portalom). Nove stavbe magistrata bi v pritličju ohranjale tržni značaj po zgledu pokrite tržnice pod semeniščem; dodatne tržne površine pa bi zagotavljal pokriti mesarski most.

Ker pa se je mestna oblast pod vodstvom župana Jura Adlešiča srečevala s higiensko nevzdržnim načinom prodaje mesa v lesenih utah na Adamič-Lundrovem nabrežju, je odložila gradnjo novega magistrata in se odločila za prav tako dovolj ambiciozno zidavo mesarskih tržnic. Načrt je nastal leta 1940. Nemudoma za tem so začeli graditi kompleks, ki je ohranjal idejo pokritega mesarskega mostu. Obe krili so končali leta 1944 z najnujnejšo opremo mesnic in se prek odprte kolonade z malim templjem (prodajalno cvetja Zvonček) povezali s Tromostovjem. Mesarskega mostu pa žal niso izvedli. In ker je imel Plečnik pri gradnji Ljubljane ves čas v mislih idejo Ljubljane kot novih Aten, je treba videti v njegovih Tržnicah parafrazo antične stoe, v načrtu velikega trga z obodom stavb novega magistrata pa po vsej priliki novi forum Ljubljane.

Tržnica – srce mesta
Mnogi svetovni popotniki so si edini, da ogled mesta brez ogleda tržnice in pokopališča ni popoln. Na teh dveh mestih lahko človek vidi, kakšen je odnos do življenja in smrti posameznika. Osrednja ljubljanska tržnica tako ni samo nakupovalno središče, ampak je tudi zbirališče in stičišče Ljubljančanov in okoličanov, vse pogosteje pa tudi turistov. Na njej vsakdo najde nekaj zase, od sadja in zelenjave, kruha, mesa, rib pa vse do oblačil in spominkov. Seveda se je skozi čas kot družabni prostor spreminjala, kakšne spremembe pa bodo prinesla prihodnja leta, bo pokazal čas.

M. T.