Drugo
Nordijski center Planica
Kot pove Ana Kučan, so v Planici nastavili matrico, ki je omogočila, da je ostalo dolinsko dno odprto. Skakalnice so razporejene pahljačasto, s čimer je vsaka dobila več prostora ob izteku za začasne ureditve ob prireditvah. Arhitekti so v to mrežo umeščali tudi zelo različno oblikovane objekte. Brez neprestanega usklajevanja bi tako kompleksna stvar lahko zelo hitro razpadla. Tako pa jim je uspelo ohraniti zeleno Planico in dostojen vstop v Tamar, pojasni. Foto: Miran Kambič
       Predvsem pa je pomembno, da sodelovanje krajinskih arhitektov pri takšnih projektih na Norveškem ni stvar dobre volje, ampak pravil.       
 Ana Kučan
Nordijski center Planica
Projektni biroji Nordijskega centra Planica so za projekt prejeli več nagrad, med drugim Plečnikovo nagrado, nagrado Maksa Fabianija in nagrado trend. Foto: BoBo
Ana Kučan
Oblikovanje krajine je na Norveškem samoumevno in cenjeno. Žal pri nas ni tako, poudarja krajinska arhitektka in vodja projektnega biroja Studio AKKA Ana Kučan. Foto: Jože Suhadolnik
Planica
Časovno so v Trondheimu sprva poskušali loviti nordijsko svetovno prvenstvo leta 2023, vendar pa bodo zdaj, ko je prvenstvo dobila Planica, načrtovanje in dela verjetno potekali počasneje. Foto: BoBo

Dodaj v

"Tudi Norvežani si želijo Planice, a to žal ni mogoče"

Slovenski projekti biro sodeluje pri prenovi centra v Trondheimu
3. avgust 2018 ob 15:11
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Studio AKKA, ki je z oblikovanjem krajine sodeloval pri projektu Nordijskega centra Planica, je norveški arhitekturni biro Pir II povabil k sodelovanju pri projektu prenove Nordijskega centra Granasen v Trondheimu. Navdušeni nad lepoto planiške rešitve so si zaželeli nekaj podobnega, vendar pa je to, kot pravijo v slovenskem biroju, zaradi drugačnega krajinskega konteksta in geološke sestave nemogoče.

Nordijski center v Trondheimu so odprli leta 1940, leta 1995 je doživel večjo prenovo, zadnja dela so izvedli leta 2008, ko so ga povečali. Po besedah Luke Javnornika, ki skupaj z Ano Kučan vodi studio AKKA, razlaga, da sta razloga za načrtovano prenovo dva. Prvi je dotrajanost infrastrukture, drugi pa je bila njihova želja, da bi gostili nordijsko svetovno prvenstvo leta 2023, ki ga je sicer dobila Planica.

Na Studio AKKA so se s prošnjo za sodelovanje obrnili v norveškem arhitekturnem biroju Pir II. Javornik domneva, da so jih poiskali, ko so zasledili objave o Planici. "Povabilo nas je prijetno presenetilo," je za STA povedala Ana Kučan. "Sprva smo jim ponudili celoten planiški know-how, a so jasno povedali, da jih zanima le krajinski vidik. Skupaj smo pripravili dokumentacijo za prijavo na razpis, pri kateri so bile pomembne zlasti reference. Nato je prišla vesela novica, da smo izbrani, in oktobra 2016 je sledil ogled terena."

Slovenski biro so angažirali, da s krajinsko ureditvijo poskrbi, da bo nov center deloval kot celota. "Naročnik projekta je mesto Trondheim in sprva je bilo v igri več variant, tudi olimpijski center. Po letu dni preverjanj z vsemi vpletenimi se je izkazalo, da mesto zmore in potrebuje nordijski center, ki bi bil zmožen gostiti tudi svetovna prvenstva," pove Ana Kučan.

Kot pomembno razliko med obema projektoma krajinska arhitektka izpostavlja, da je oblikovanje krajine na Norveškem samoumevno in cenjeno, v Sloveniji pa žal ni tako. "Pri Planici je krajinski vidik pokrit zato, ker je to zahteval institut državnega prostorskega načrta, kar se je zaradi vsebinskega sodelovanja takratnega ZAPS-ja z državo kot naročnikom odrazilo v natečajni nalogi in v sestavi žirije. Natečaja smo se lotili skupaj z arhitekturnim birojem, ki sta ga vodila Miloš Florijančič in Matej Blenkuš, sodelovala pa je tudi ekipa oblikovalcev Studiobotas. Pri izdelavi idejne zasnove, podlage za projektno nalogo, smo morali svoje zamisli usklajevati tudi z birojem Stvar, s katerim smo si delili prvo nagrado. Ne glede na to je krajinska ureditev Nordijskega centra Planica predvsem rezultat naše natečajne rešitve, katere kakovost je žirija posebej izpostavila. Lahko rečem, da je imela v tem smislu Planica srečo."

"Na Norveškem sodelovanje krajinskih arhitektov ni stvar dobre volje, ampak pravilo"
V Trondheimu stvari potekajo drugače, pravi. Veliko truda in usklajevanja se v projekt vloži mnogo pred dejanskim začetkom uresničevanja. "Tudi še ni čisto jasno, ali bodo razpisali natečaj za celoto ali več natečajev, ločene za tekaški in skakalni del centra. Predvsem pa je pomembno, da sodelovanje krajinskih arhitektov pri takšnih projektih na Norveškem ni stvar dobre volje, ampak pravilo," dodaja.

Pri projektu Nordijski center Planica, ki je lani prejel šesto bienalno nagrado Maksa Fabianija za izjemna dela na področju urbanističnega, regionalnega in prostorskega načrtovanja, pred tem pa tudi Plečnikovo nagrado in nagrado trend, sta poleg Studia AKKA moči združila še Studio ABIRO in biro STVAR. Natečaj je potekal leta 2009, izvedba v letih 2011–2015.

Kot pravi Javornik, so se pri planinškem projektu vse tri avtorske skupine trudile, da sestavijo celoto, kar jim je tudi uspelo. "Od urbanistične zasnove do rabe materialov in detajlov je čutiti sorodnost, pa čeprav so arhitekturne govorice različne."

O stanju v Trondheimu Javornik pove, da ima skakalni center Granasen dve osrednji in več mladinskih skakalnic. Kritični sta predvsem osrednji skakalnici, saj njuno konstrukcijo močno spodjeda voda in drsita po pobočju navzdol, zato ju morajo ves čas popravljati. Za zdaj preverjajo rešitve, kako z drenažo vodo speljati na robove. Zraven je tekaški center s kapacitetami za treninge in tekmovanja na najvišji ravni, v nasprotju s Planico je tu še biatlon.

Za sobivanje vrhunskega športa in rekreacijske vsakodnevne rabe
"Najprej so, malo v šali, izrazili željo, da bi radi tudi oni imeli Planico, ker je lepa. 'A', smo rekli, 'to pa ne bo šlo',"
pove Ana Kučan. "Krajinski kontekst in geološka sestava tal sta čisto drugačna. Hribi so mehkejši, tudi ne vemo natančno, kako globoko je živa skala. Prednost Planice je namreč, da so skakalnice položene na teren, zato deluje, kot da bi bile skakalnice njen organski del, medtem ko morajo v Trondheimu zaradi drugačne izoblikovanosti površja že zelo zgodaj začeti dvigovati skakalnico od terena, da dobijo zahtevano višino."

Po Javornikovih besedah je pomembna razlika v primerjavi s Planico tudi ta, da leži Nordijski center Granasen na robu mesta, zato lahko Granasen deluje tudi kot dnevni športno-rekreacijski center. "Na usklajevalnih delavnicah je bilo eno ključnih vprašanj, kako omogočiti sobivanje vrhunskega športa in rekreacijske vsakodnevne rabe."

Navdušeni nad monumentalnostjo Planice
Je pa še ena razlika, dodaja Ana Kučan. "V Planici smo s pahljačasto razporeditvijo skakalnic vzpostavili red, ki v nehierarhično celoto spenja vse, stare in nove dele centra. Prav to celovito obvladovanje kompleksnosti so prepoznale žirije, ki so nam podelile nagrade." V Trondheimu pa vse skupaj nominalno sicer deluje kot en center, vendar sta tekaški in skakalni del organizacijsko in prostorsko ločena, imata vsak svoj dostop in parkirišča, dolina pa je za strelišče pravzaprav kar premajhna, poleg tega bo treba tudi tu ohraniti vrsto objektov, pojasnjuje. "Kljub temu nam je z nenehnimi preverjanji in usklajevanji vse skupaj uspelo spojiti v celoto. Med vrsticami smo namreč razbrali, da si želijo monumentalnosti Planice, in nekaj tega nam je ob vstopu v center uspelo zagotoviti."

Na vprašanje, kaj jim je predstavljalo največji izziv pri Planici in kaj v Trondheimu, Ana Kučan odgovarja: "Planica je bila naporna, saj smo morali usklajevati tri avtorske poetike in se med izvedbo vsakič znova boriti za naše skupne cilje. Kljub potrjeni idejni zasnovi in projektni nalogi je nenehno prihajalo do sprememb tako med izdelavo projektne dokumentacije kot tudi pozneje med gradnjo. Ves čas smo morali opozarjati, da je treba slediti natečajni rešitvi in si za to tudi stalno prizadevati. Na Norveškem je drugače. Delamo variante in raziskujemo, da bi bila projektna naloga potem res zacementirana."


Več začetnega usklajevanja, hitrejša izvedba
Javornik dodaja, da je pri Planici natečaju sledil šprint prevajanja zahtev v projektno dokumentacijo in skok v izvedbo. "Časovnica je bila zastavljena zelo ambiciozno in vse je bilo treba uskladiti in zgraditi razmeroma hitro. Tu pa usklajevanje po etapah poteka že skoraj dve leti, pa nismo niti še v projekti fazi. Imam občutek, da bosta zaradi teh predpriprav projektiranje in izvedba tekla bolj gladko."

Kot pravita, je finančni okvir projekta dogovorjen, v časovnem smislu pa je bilo vse naravnano na nordijsko svetovno prvenstvo leta 2023. "Projekt se nadaljujejo, bo pa zdaj, ko je prvenstvo dobila Planica, šlo počasneje," pove Ana Kučan.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
vranek
# 03.08.2018 ob 15:43
Lluka, hudobija in favsija in zlonamernost je huda rec. Elementarno pomanjkanje sramu vedno, po Freudu, izkazuje pomanjkanje inteligence.
Ples
# 03.08.2018 ob 18:24
Meni je pa všeč, da kdo v tujini opazi kaj našega - in povabi naše strokovnjake.
In Planica je res lepa.
el kondor prevc
# 03.08.2018 ob 17:00
Terase so napol zaraščene, napol šoder. Če Planici kaj manjka, je to celovita krajinska podoba. Obljubljali so na tole:


Dobili smo pa tole:
jurica
# 03.08.2018 ob 18:07
Ana Kučan, r. 1964, Ljubljana, Slovenija
1990 diplomirala na Univerzi v Ljubljani, študij krajinske arhitekture,
1992 magisterij iz urbanisitičnega načrtovanja, Univerza Harvard, Cambridge, ZDA
1996 doktorat znanosti, Univerza v Ljubljani
1996 začela s poučevanjem na Oddelku za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani; od leta 2013 redna profesorica.
tele_od_krave
# 03.08.2018 ob 17:42
Meni je pa všeč kar so naredili v Planici. Menda tudi ne delajo z minusom, če se prav spomnim iz lanskega članka. Kar se pa Kazahstana tiče, bo pa tistih par skalcev, ki se bodo na leto spustili prek tistega osamelega kompleksa sredi stepe zagotovo uživalo. Pa tistih par tisoč gledalcev. V Planici bo več skalcev letno kot tam obiskovalcev...
Ples
# 03.08.2018 ob 18:22
@el kondor prevc
A potem se ti zdi, da Norvežani nimajo pojma, ker so jih povabili?
Meteorit
# 03.08.2018 ob 23:02
@izo ne, ni propadel projekt in noben ne pljuva po Planici. Projekt je bil dober in funkcionalnost je res dobra, ni sicer še 100%, ampak ok, sej bo.
Je bila pa izvedba krajinske ureditve zanič. Oziroma je še. Sedi v avto pa si poglej sam. Sem kar pogosto gor in vem kaj govorim.
Kar sem hotel povedati je, da bi kogarkoli z drugačnim priimkom že nekaj let vlačili po zobeh.

Osebno pa bi skritiziral tale "nadzor" krajinske ureditve komurkoli, ne glede na priimek, pa če se piše Kučan, Janša, Stanovnik ali Jelinčič. Ker je več kot očitno (sploh če povprašaš lokalce) kaj se je delalo in kako. Pa razpis najdite kjer vam bo jasno kaj smo plačali, kaj pa dobili.
Jaz tule lahko bentim, ker jutri te novice ne bo prebral nihče več, spoh pa ne komentarjev na drugi strani, pa tudi zato, ker moja služba in plača ni odvisna od tega kar napišem na ta portal. K sreči.
pietetnik
# 03.08.2018 ob 19:58
Ravno so ga dogradili, sedaj ga že prenavljajo!!!
A je toliko napak? Ali gre za razširitev?

Res pa je, da je stolp na fotografij, kot bi bil v zidarskih odrih!
beninorc
# 03.08.2018 ob 17:15
kdo od vas tukaj je bil poleti v planici.a.
Meteorit
# 03.08.2018 ob 19:18
Lepota je subjektivna. Krajinska arhitektura pa ni subjektivna!!!

Tiste, ki ste na izgled Planice ponosni bom razdelil v 3 kategorije:
1.Ker se prav piše, je zlato tudi če drek prinese.
2. V planici smo bili med poleti. Med bruhanjem in pitjem sem videl macesen. Zelo lepo.
3. Planica je naš ponos. Takšna kot je! Tujci naj jo plujvajo, mi bomo naše hvalili!!!

Doktor Ana je bila ne samo projektant ampak hkrati tudi nadzornik nad deli (ne morem verjet, ampak res je bilo tako). Vsi domačini se smejejo, razen tistih ki jim je nerodno. Naredila si je takšno blamažo z izvedbo da noben normalen investitor ne bi prevzel projekta ki je končan dobesedno na pol.
Kolikor denarja se je zmetalo v hortikulturno ureditev, bi morala biti Planica tako zelena, bujna in krasna, kot da je od vedno tako. Tako pa so milijoni poniknili, vzniknilo je pa bore malo....predvsem golo kamenje...
Zakaj ni besed okoli tega? Zakaj ni nihče klican na zagovor? Zakaj novinarji niso niti enkrat kritično pretresli investicije in kaj je dejansko narejeno?
Ne bom napisal. Bi komentar bil takoj brisan.
el kondor prevc
# 03.08.2018 ob 18:16
a ta je kej v žlahti z vsemogočnim?

hčerka.
mietke10
# 03.08.2018 ob 17:28
el kondor prevc ... Hugo je narejen že kar nekaj časa, ampak nima obratovalnega dovoljenja...
Tomazzzinho
# 04.08.2018 ob 08:38
A tudi tukaj je imel Kučan prste vmes? Povejo pa šele sedaj, tkole mimogrede, kao nič tazga. Seveda je Kocijančič samo pod tem pogojem lahko to izpeljal....
Bivši uporabnik
# 03.08.2018 ob 22:27
kakšni komentarji, sej ne morem vrjet. oz. sem že vajen, ko gre za arhitekturne stvaritve ipd, kjer si bo slovenc raje odrezal roko, kot pohvalil kaj, če je pa zraven še hčera kučana, pa je jasno itak vse samo kuhinja in murgle (ne gelde na njene profesionalni in akademski opus). bi pa lahko omenil kakšni drugo hčero ali sina, na akkšen način so prišli kma, ampak to se seveda briše takoj..
ko je bil prevc ponos slovenije, ste bili vsi polni hvale o prenovoljeni planici ipd, zdej pa je kr naenkrat to nek propadli projekt, poln korupciije ipd.
dejte se malo v špegl pogledat, no. a je res treba biti tako butasto žleht?
Quatebriga
# 04.08.2018 ob 09:28
Lluka, hudobija in favsija in zlonamernost je huda rec.

Umazani računi in mutenje pa še hujša. Smučarska zveza, razni smučarski zavodi, olimpijski komite, športna loterija, nekatere občine - to je vse konglomerat pijavk, ki so se prisesale na smučarijo in jo molzejo že 40 let. Smučanje so najprej v slovenski DNK vbrizgali kot pomemben šport, zaradi katerega je narod pripravljen plačevati marsikaj - od kart za Planico, do raznih bivših Podarim dobim in stav (ki so v večini na nogomet, košarko in tenis), pa kupovanja čajev, Milke, bund, kap in tako dalje. Zdaj v sodelovanju z nacionalnimi mediji, ki poceni odkupijo prenose (ki so poceni ravno zato, ker v svetu ni zanimanja zanje) in jih forsirajo dan in noč, mastno kasirajo in cikel je sklenjen.
slokonjušari
# 04.08.2018 ob 00:04
In da Planica bo ponosno stala tam v vsej svoji lepoti ,ko bomo mi ,ki tukaj več ali manj uspešno komentiramo, že zdavnaj zagrebani 2 metra pod rušo.
gk21
# 03.08.2018 ob 19:51
Če je v članku omenjen priimek Kučan, eni očitno dobijo ošpice, ne glede na temo. Pri tem najbolj vneti celo priznajo, da Planice od blizu sploh videli niso...
seba goričan
# 03.08.2018 ob 18:08
a ta je kej v žlahti z vsemogočnim?
el kondor prevc
# 03.08.2018 ob 17:29
Hugo je narejen že kar nekaj časa, ampak nima obratovalnega dovoljenja...

No, saj pravim. Nič novega v dolini šentflorjanski.
el kondor prevc
# 03.08.2018 ob 17:12
Kdo ve kaj je s Hugom, a je v funkciji, kot so napovedovali, ali je samo spomenik?
el kondor prevc
# 03.08.2018 ob 16:57
Kaj pa govori rdeča zvezda. Krajinski vidik Planice pa res ni celota, napol dokončano, tako kot je to pri nas v navadi. Naj si pogledajo kako je spedinan nov center v Kazahkstanu.

Celoten iztek Planice zgleda kot kamnolom, manjka tudi obljubljena zasaditev ob Bloudkovi velikanki. Pomankljivosti so tudi ob mladinskih skakalnicah. Tudi melišče zgleda napol zorano.
el kondor prevc
# 03.08.2018 ob 17:23
kdo od vas tukaj je bil poleti v planici.a.

Odkar je prenovljena še ne, a sliki zgoraj nista ravno v ponos. Tudi ne vem zakaj je treba iztek letalnice spreminjati v ringlšpil, saj je že sama po sebi dovolj atraktivna.
el kondor prevc
# 03.08.2018 ob 17:20
Terase bi lahko malo porihtali, iztek prav tako, tudi fiksna lesena ograja (na katero pozimi lahko nataknejo panoje) okrog izteka letalnice bi dala lepši zaključen videz.



RJSlo
# 03.08.2018 ob 17:02
No ja. Je Milan z Raba naročil reklamo? Če jo je tudi plačal z Raba, bo to prikazano kot tuja investicija?
frlekin
# 03.08.2018 ob 17:12
zakaj bi šli norvežani na slabše?
mize
# 03.08.2018 ob 17:43
Ana Kučan pa krajinska arhitektura, ha,ha,ha...
Slo Kop
# 03.08.2018 ob 19:10
Norvežani so verjetno edini narod na svetu ki bi hotel posnemat planico, ostale narode taki brezvezni športi ne zanimajo...
Lluka
# 03.08.2018 ob 15:19
in prihodki prejšnjega leta? je bil + ali -

letošnje polletje ? + ali -

načrt do konca leta ?

številke nas zanimajo........ pobranga je itak že bilo veliko............
Kazalo